Video: Slovenija se lahko reši sama

Jazbec zavrača pavšalne kritike o delu centralne banke, ki mora na eni strani skrbeti za finančno učinkovitost, na drugi strani pa tudi za finančno stabilnost. To ravnovesje se je porušilo, a ne samo v Sloveniji, temveč v svetovnem merilu, poudarja četrti guverner naše centralne banke od osamosvojitve.

Državni zbor vas je potrdil s 77 glasovi za in sedmimi proti, vas je to presenetilo? Veliko podpore, čeprav niste veljali za favorita.

Podpora je verjetno tudi posledica dejstva, da sem bil zadnjih pet let v tujini, zato so najbrž nekateri menili, da sem neobremenjen z dogajanjem v Sloveniji. Imam tudi že izkušnjo iz Banke Slovenije (član sveta slovenske centralne banke, op. p.), vse to je verjetno prevladalo, da sem postal guverner. Mogoče je prepričala tudi motiviranost za to, da nekaj naredimo, in pa želja pripeljati na Banko Slovenije nov obraz.

Podpora pomeni tudi veliko odgovornost. Zaupanje v centralno banko je v Sloveniji v zadnjih letih zelo omajano, tajkunske zgodbe in z njimi povezano odobravanje velikih posojil, izčrpavanje podjetij … Nekateri celo menijo, da Banka Slovenija kot regulator bančnega in vsega finančnega trga pri nas ni opravila svoje naloge.

Veliko kritik je neupravičenih. Centralna banka je regulator in nadzornik finančnega sistema, ki seveda ima vpogled v vse zgodbe, ki se dogajajo, ampak ne more biti odgovorna za vse, kar se je v našem bančnem sistemu pripetilo. Analogija s prometnimi nesrečami je zelo dobrodošla: če bi za vsako prometno nesrečo krivili policijo, da je pač odgovorna, ker se je zgodila prometna nesreča, policija načeloma namreč nadzira promet, potem bi to pomenilo, da pri nas ne bi bilo veliko prometa in tudi prometnih nesreč, po drugi strani pa bi bila temeljna funkcija prometa izničena. Sprašujemo se o vlogi centralni banke, ki mora na eni strani skrbeti za finančno učinkovitost, na drugi strani pa tudi za finančno stabilnost. To ravnovesje je bilo porušeno, vendar ne samo v Sloveniji, ampak v svetovnem merilu.

Po skoraj vsem svetu.

Da, finančna kriza je prizadela skoraj dve tretjini držav sveta. Res pa je, da če človek sledi samo slovenskim medijem, dobi občutek, da se samo v Sloveniji dogaja bančno-finančna kriza. To ni res. Treba je tudi vedeti, da se v Sloveniji nismo nikoli preveč trudili pritegniti tujih naložbenikov, da bi ti pri nas ustvarjali nova delovna mesta, govorim o neposrednih tujih naložbah.

Kako gledate na aktualni gospodarsko-finančni trenutek Slovenije? Vse več brezposelnih, vse več potopljenih podjetij, poldruga milijarda evrov proračunskega primanjkljaja, luči na koncu tunela kar ni videti. Tudi Bruselj nas vse bolj jasno opozarja na to ogledalo Slovenije.

Vsako gospodarstvo proizvaja nekatere proizvode za trg in s članstvom v EU-ju in evroobmočju je bilo povpraševanje po naših proizvodih, določeno tudi s stanjem našega gospodarstva, globalno. Slovenija je majhno izvozno gospodarstvo, zato je ključni dejavnik, ali so naši izdelki kupljeni na strani tujega povpraševanja. Zaradi vseh ekonomsko-finančnih težav, v katerih se ni znašla le Slovenija, ampak skoraj ves svet, je zato logično, da se je zgodil upad povpraševanja po naših izdelkih. Prav zato, ker v Sloveniji nismo imeli dodatne neposredne spodbude od tujih neposrednih naložb, smo ostali brez povpraševanja na tujem in zaprla so se številna podjetja. Če bi imeli pri nas gospodarsko rast, bi večino težav lažje rešili. Ekonomska logika je preprosta, zato je treba na odhodkovni strani zniževati stroške.

Nemška logika zategovanja pasu, ki se je uveljavila v EU-ju.

Gre za to, da preprosto ni drugega denarja. Kje najti denar za financiranje vsega javnega sektorja? Ali na primer, kje je denar za nove naložbe, o katerih radi govorimo? Če ne moremo sami najti denarja za financiranje, je edina rešitev, da se opremo na nekoga, ki je torej pripravljen to narediti. Vendar je za vsako normalno delovanje gospodarstva nujno potreben dobro postavljen in učinkovit bančni sistem. V Sloveniji je določena omejitev državno lastništvo bank. Večina bank v svetovnem merilu je bila dokapitalizirana zaradi preteklih slabih odločitev, to se je zgodilo tudi v Sloveniji. Če so to v tujini naredili zasebni lastniki, je pri nas to pač padlo na pleča davkoplačevalcev. Ker je tega denarja malo, je edina rešitev popolno očiščenje bančnega sistema prek vzpostavitve slabe banke (DUTB), ki omogoča rešitev bančnega sistema, ali pa prodaja državnega premoženja nekomu, ki ga bo bolj učinkovito upravljal.

To sta povezana procesa.

Absolutno sta povezana procesa, ki ju ne moremo izključevati. Pri tem se spet vračamo k slovenski vlogi v svetovnem gospodarstvu. Naša država mora tudi pri tujih naložbah konkurirati vsem drugim državam, ki očitno bolj učinkovito privabljajo tuje naložbe kot pa Slovenija. Nismo edini, ki danes potrebujemo pomoč v svetu. DUTB ni le ustanova, ki obstaja v Sloveniji, ampak tudi drugod. V Avstriji, Nemčiji, na Švedskem, ne gre naštevati, v večini držav so banke zašle v težave zaradi različnih razlogov.

V državnih bankah – NLB, NKBM, Abanki – še traja izredni pregled, ki ga je zahteval Bruselj (svetovalni hiši Deloitte in Oliver Wyman naj bi v prihodnjih dneh končali delo in poročili poslali pristojnim, op. p.), vse to kaže, da nam Bruselj ne zaupa, po drugi strani nas tudi vse bolj glasno opozarja, da se čas izteka.

Ne bi se popolnoma strinjal. Slabe banke imajo tudi drugod in v vseh teh državah EU-ja ter tudi evropske monetarne unije je Bruselj zahteval neodvisen pregled stanja v bankah, vrednosti premoženja, ki je bilo preneseno na tako imenovano slabo banko. In to zato, ker obstajajo jasna pravila dodeljevanja državne pomoči. Ne gre za nič drugega kot za državno pomoč slabemu bančnemu sistemu. V Sloveniji gre, z mojega zornega kota, le za komunikacijski šum, ki je nastal med Slovenijo in Evropsko komisijo, oziroma se je v javnosti ustvarilo mnenje, da moramo nekaj početi po ukazu Evropske komisije. Ne. Če bi mi sami našli kakršnokoli drugačno rešitev za sanacijo bančnega sistema, če bi seveda imeli dovolj sredstev, da težave rešimo, tega sploh ne bi bilo. Če pa želimo reševati bančni sistem v okviru pravil, ki so določena v EU-ju, potem je popolnoma razumljivo, da moramo slediti enakim navodilom in zahtevam, kot so jim morale vse druge članice. Tako pač je, nič drugega. Prej kot bomo sprejeli dejstvo, da Slovenija ni v ničemer drugačna od preostalih članic EU-ja in monetarne unije in da za nas veljajo enaka pravila kot za vse druge, prej bo rešen tudi ta komunikacijski šum. Nespretnost, ki se nam je zgodila, je samo nespretnost, v resnici se zadeve dogajajo tako kot v drugih državah EU-ja, ki so morale sanirati svoj bančni sistem.

Ali zdaj postaja poglavitna težava tisto, na kar so poznavalci opozarjali že pred meseci, vrednotenje oziroma cena slabih terjatev? Pa vendar obstaja sprejeta uredba in v njej posebna formula za izračun cene slabih terjatev, h kateri je dala zeleno luč tudi Evropska centralna banka. Zakaj še vedno nismo prenesli vsaj dela slabih terjatev na DUTB?

Ocena in prenos slabih terjatev iz slovenskih bank na DUTB se izvajata ta hip. Gre samo za občutek, da se je pojavil zastoj. Najbrž je nova vlada želela pokazati dobro voljo in zanimanje na način, ki je prehiteval sosledje dogodkov in proceduralne zahteve EU-ja. Te stvari so zdaj rešene in po mojem prenos teh slabih terjatev izvajamo v normalnem času. Izkušnje drugih držav kažejo, da gre za nekajmesečni proces, preden so slabe terjatve na pravi način ocenjene, ovrednotene, da jih je potem mogoče prenesti na slabo banko in ob tem zagotoviti financiranje. To so procesi, ki zahtevajo čas. V slovenski javnosti se je ustvarilo mnenje, da zamujamo, da so zahteve nekaterih deležnikov v procesu neracionalne …

Ne zamujamo?

Ne zamujamo.

Kdaj pričakujete, da bo vsaj del od skupaj približno sedmih milijard evrov slabih terjatev prenesen na slabo banko?

Upam, da čim prej.

Se lahko Slovenija reši brez evropskega reševalnega sklada oziroma pomoči Bruslja in prihoda zloglasne trojke?

Če bodo slovenska vlada in pristojne ustanove nadaljevale ukrepe, ki so pripravljeni in se operativno uresničujejo, in če bo to vplivalo na razmeroma ugodno ceno zadolževanja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, potem ni nobenega razloga za to, da bi morali zaprositi za neposredno pomoč. Če pa se bo to že zgodilo, ne bomo ne prva in ne zadnja država, ki se ji je to zgodilo. Ta strah pred pomočjo in neznanim je pravzaprav veliko večji, kot so v resnici posledice vseh teh ukrepov. Slovenija ima nekatere prednosti in nekatere slabosti v primerjavi z drugimi državami. Vsak program pomoči pa je drugačen za vsako državo posebej. Program vedno pripelje do enoznačnega rezultata izboljšanja učinkovitosti delovanja gospodarstva in uravnoteženja javnih financ.

So poteze, ki jih izbira aktualna vlada, prava smer?

Mislim, da so. Vsaka vlada v Sloveniji je poskušala po svojih najboljših močeh in z najboljšimi nameni vzpostaviti v Sloveniji gospodarski sistem, ki bo omogočal dolgoročno gospodarsko rast, socialno vzdržnost in zagotavljanje čim višjega življenjskega standarda.

Kaj je največja slovenska težava?

Z vidika centralne banke zagotovo bančni sektor. Bančni sektor bi z dovolj kapitala in saniranjem slabih bančnih terjatev lahko razmeroma hitro začel opravljati tisto vlogo, ki jo ima v vsakem gospodarstvu: posredovanje med prihranki gospodinjstev na eni strani in posredovanje denarja podjetjem za ustvarjanje novih delovnih mest na drugi strani.

Katera bo vaša prva domača naloga, ko boste v sredo tudi uradno prevzeli vodenje Banke Slovenije?

Gre za redno zamenjavo po poteku mandata guvernerja na čelu centralne banke, zato bo moja prva naloga, da se seznanim z ustrojem banke tako, kot je uspevalo vsem mojim predhodnikom. Moja naloga bo, da bo Banka Slovenije še naprej spoštovana in strokovno sprejeta ustanova tako v Sloveniji kot tudi v mednarodnih finančnih krogih. Zato je ključno, da je centralna banka kot nadzornik finančnega sistema vedno odsev tistega, kar se dogaja v gospodarstvu. Pri tem imamo zdaj nekaj težav, zato bom kot predstavnik Banke Slovenije v Evropski centralni banki in kot sogovornik s preostalimi nosilci naše ekonomske politike poskušal nadaljevati dobro delo, ki ga je banka Slovenije opravljala do zdaj.