Novorojenček dobi prvi dokument - rojstni list. Vsako rojstvo mora biti namreč ustrezno dokumentirano.
V ljubljanski porodnišnici odpirajo prostor za vpis rojstva v matični register, s katerim želi Upravna enota Ljubljana ob rojstvu staršem omogočiti, da se večji del formalnih postopkov, povezanih z vpisom novorojenčka v matični register, opravi že v času, ko je mama z otrokom še v porodnišnici.
Kaj storiti ob rojstvu?
V Sloveniji se podatek o rojstvu otroka v matični register vpiše na podlagi prijave rojstva, odločbe pristojnega organa ali centra za socialno delo. Prijava mora vsebovati osebno ime otroka, spol, datum in uro rojstva, kraj rojstva, vitaliteto (je otrok živ ali mrtev) ter vrsto rojstva (dvojčka, trojčki …). Starši kmalu po rojstvu prejmejo poseben obrazec, kamor vpišejo podatke.
Rojstni list je tudi dokument, na podlagi katerega starši nato urejajo še preostale otrokove dokumente.
Kaj potrebujejo starši?
Starši morajo v porodnišnici dati osebne podatke, ki so potrebni za vpis v rojstni list, zato potrebujejo osebni dokument. Če je par poročen, bo najmanj težav, sicer pa je treba izpeljati postopek priznanja očetovstva za otroka – mama in oče morata starševstvo potrditi.
Rojstni list nato izda matični urad na pristojni upravni enoti, kar lahko traja do štiri tedne, navadno sicer manj.
Dokler ni imena, ni rojstnega lista
Rojstnega lista sicer starši ne dobijo, dokler otrok ni poimenovan. Načeloma starši ime določijo v porodnišnici, če se to ne zgodi, je treba to storiti najpozneje v 30 dneh, sicer otroku ime določijo na matičnem uradu.
Število otrok v Sloveniji raste
Na Statističnem uradu Slovenije pojasnjujejo, da se je v letu 2012 rodilo 21.938 otrok, in sicer 11.319 dečkov in 10.619 deklic. Trendi v smeri odlaganja materinstva se nadaljujejo, otroke ima manj najstnic in žensk v zgodnjih dvajsetih letih, narašča pa delež žensk, ki postanejo matere v svojih tridesetih letih. Od vseh žensk, ki so rodile v letu 2012, jih je bilo več kot polovica, 54 odstotkov, starih 30 ali več let, pred 30 leti, v letu 1982, pa 17 odstotkov.
Tudi lani so več kot polovico vseh otrok, že šesto leto zaporedoma, rodile matere, ki niso bile poročene. Med materami prvorojencev, ki so bili rojeni v letu 2012, pa je bilo neporočenih 65 odstotkov.