Vesna Vuk Godina: Kriza ne nastane po naključju, kot Slovenci radi mislijo

Dr. Vesna Vuk Godina, socialna in kulturna antropologinja, je po dolgih pripravah na izid na police končno poslala novo knjigo Zablode postsocializma, kot gostja soareje Janka Petrovca z naslovom Kriza je izziv pa je včeraj v klubu Cankarjevega doma razpravljala o pripadnosti Slovencev kolektivu, o tem, zakaj raje prekršimo zakon kot zavezo tovarišu, in seveda o krizi, v kateri smo se znašli.

Mnenja o profesorici, ki v družbi nenehno dviguje prah, so deljena. Čeprav so njeno predavanje prišli poslušat tisti, ki se z njo v večini strinjajo, pa so se – vsaj sodeč po razpravi, ki se je razvila ob koncu predavanja – tudi med temi našli tudi takšni, ki jim je z nekaterimi izjavami stopila na žulj. Kakšen izziv je torej kriza?

"Kriza ne nastane po naključju, kot Slovenci radi mislijo," je poudarila v uvodu, pravi pa še, da večina kriz nastane zaradi cepljenja zahodnih modelov družbenih ustrojev na družbe, v katerih to niso njihovi nativni modeli. "Strategija mešanja lastnega tipa ekonomije ali politike z uvoženim bo vedno pripeljala do krize. In ta kriza bo vedno totalna," pravi Vuk Godinova, ki Slovence označi za kolektiviste.

"Organiziramo se v skupine, ki skupaj delajo za preživetje" "Že zgodovinsko gledano se organiziramo okoli domačije, osnovne celice družbe in preživetvene enote, kjer nagrajujemo članstvo, ne kakovosti dela," pravi Vesna Vuk Godina, ki to družbeno podporo označi za nekaj, česar smo vajeni že zelo dolgo. "Organiziramo se v skupine, takšne ali drugačne domačije, ki skupaj delajo za preživetje," pravi in dodaja, da Slovenci stvari radi urejamo po neformalnih mrežah. "Slovenci se skozi zgodovino niso nikoli naučili, da bi upoštevanje pravnega reda lahko komu koristilo. Če vprašaš ljudi, bodo rekli, da na sodišču tako ničesar ne moreš doseči, da se lažje sami 'zmenimo'."

Ob tem je kot zrcalo odnosa do pravne države omenila tudi Martina Krpana. "Kdo je že kdaj upošteval zakone, če so bili v nasprotju z njegovim preživetjem? Martin Krpan je slovenski narodni junak. Bil je 'švercer', ni tihotapil le soli, ampak tudi sestavine za dinamit," je kot primer tega, kaj je Slovenec, nakazala profesorica.

"Katoliki denar porabljajo, medtem ko ga protestanti vlagajo nazaj" Kot je povedala, je Slovence nazadnje zedinil vstop v Evropsko unijo, in še to le zato, ker so mislili, da bodo imeli zaradi tega preživetveno korist in jim bo šlo boljše. "Slovencu je tudi vseeno, ali si levi ali desni, ampak ga zanima, kaj mu ponujaš," še dodaja Vuk Godinova, ki glavno napako v razmišljanju vidi v tem, da mislimo le za dve leti vnaprej.

"Katoliki denar porabljajo, medtem ko ga protestanti vlagajo nazaj," poudarja ključno razliko med odnosom do denarja med Slovenci in kakšno razvito zahodno državo. "Pri Slovencih je denar sredstvo preživetja. Če ga imate, ga ne kopičite. Nima moralne teže. Noben protestant se ne bo odrekel dolgoročnemu dobičku zaradi kratkoročnega učinka," pa prodajo državnih podjetij komentira Vesna Vuk Godina.