Velika noč, največji praznik kristjanov

Neposredno pripravo nanjo so začeli z minulo cvetno nedeljo, vrhunec priprav pa predstavlja velikonočno tridnevje pred samim praznikom, ki je za vernike praznik veselja in upanja. Med najbolj znanimi običaji je priprava velikonočnih jedi.

Osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju Velika noč, praznik Jezusovega vstajenja od mrtvih, predstavlja temelj krščanske vere. Vstajenje od mrtvih, ki ga je Jezus v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal, pomeni osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju.

Prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, kjer se na ulicah poje aleluja. Pasha je sicer judovski praznik, na katerega se verniki spominjajo izhoda iz Egipta, kjer je njihovo ljudstvo trpelo v suženjstvu. Dogodek opisuje Stara zaveza Svetega pisma.

Velikonočno tridnevje, ki ga sestavljajo veliki četrtek, veliki petek in velika sobota Datum velike noči se vsako leto določa glede na lunine mene. Velika noč se praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Nekatere pravoslavne cerkve, ki uporabljajo drugačen koledar in drugačen način izračuna datuma velike noči, praznika ne obeležujejo vedno na isti dan kot ostali kristjani. Tako bodo nekateri pravoslavni verniki, med katerimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, letos veliko noč praznovali teden dni pozneje.

Priprave na praznik verniki začnejo na pepelnično sredo, dan po pustu, ko se tudi začne 40-dnevni post. Zadnji teden pred praznikom, ki ga imenujejo veliki teden, pa je čas za neposredno pripravo na praznik. Začne se s cvetno nedeljo, konča pa z velikonočnim tridnevjem, ki ga sestavljajo veliki četrtek, veliki petek in velika sobota.

Sporočilo velikonočnega tridnevja pripoveduje o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o Jezusovem trpljenju, smrti in vstajenju. Opisano je tudi v Svetem pismu in je tako skupno za kristjane različnih Cerkva, razlikujejo pa se običaji.

Veliki četrtek - Jezusova zadnja večerja z apostoli Na veliki četrtek se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Katoliški škofje ta dan skupaj z zbranimi duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube. Pri evangeličanih ta dan ne pripravljajo bogoslužij. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej. Po pravoslavnih cerkvah pa na veliki četrtek dopoldne potekajo liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijev.

Na veliki petek, ko je zapovedan strogi post, se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše. Pri bogoslužju med drugim molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Prav tako liturgij na ta dan ne pripravljajo v pravoslavnih cerkvah, ampak prav tako pripravijo bogoslužja, povezana s sporočilom o trpljenju. Oltarje v cerkvah pogrnejo s črnim prtom, nanj pa postavijo trnjevo krono.

Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor so ga prenesli na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki ga poznajo tudi v pravoslavnih cerkvah. Tudi evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Prav tako pripravijo velikonočne jedi, kot so pirhi, šunka in hren za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije na predvečer praznika, ki jo bo tradicionalno v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Benedikt XVI. Pri vigiliji imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, tudi pravoslavni kristjani začenjajo praznovanje velike noči.

V nedeljo bodo po vseh cerkvah svečane maše in bogoslužja Na praznično nedeljo pa po vseh cerkvah pripravljajo svečane maše in bogoslužja. Tako bo papež na trgu sv. Petra daroval mašo ter podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi), velikonočne slovesnosti pa bodo potekale tudi v Jeruzalemu.

V Katoliški cerkvi so na veliko noč znane tudi jutranje vstajenjske procesije. Ljubljanski nadškof Anton Stres bo ob 8.30 po ulicah v središču Ljubljane vodil vstajenjsko procesijo, ki ji bo sledila slovesna maša v stolnici.

Bogoslužja velike noči bodo dopoldan potekala tudi po vseh evangeličanskih cerkvah pri nas. Evangeličanski škof Geza Erniša ga bo vodil ob 10. uri v Moravskih Toplicah.