Varuhi človekovih pravic na Forumu 21: Uradniki so brezbrižni do težav ljudi

Na dogodku društva Forum 21 o človekovih pravicah in svoboščinah so spregovorili tudi o dogajanju po napadu v Parizu.

Institucijo varuha človekovih pravic v samostojni Sloveniji je prvi vodil Ivan Bizjak, in sicer od leta 1994 do leta 2000. Po njegovih besedah so morali ob nastopu funkcije med drugim pripraviti vse notranje akte, poslovnik in začeti z rekrutiranjem ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v takšni instituciji. "Pretiranega zanimanja med uveljavljenimi pravniki ni bilo," je dejal in dodal, da so po treh mesecih začeli delovati, do takrat pa prejeli že 300 pobud.

Policija edina institucija, ki jih je remala resno "Zelo nas je jezila pogosta brezbrižnost uradnikov za težave ljudi, še največkrat je to izhajajo iz strahu pred napačnimi odločitvami," pa je na pogovoru povedal drugi varuh človekovih pravic in sedanji poslanec Matjaž Hanžek. Pri tem je pohvalil policijo, ki je bila po njegovih besedah skoraj edina institucija v Sloveniji, ki je resno jemala priporočila varuha.

Opozoril je, da je bila in je še vedno težava približno narejena zakonodaja.

Opozarjali so jo, da je šla predaleč Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja od februarja 2007 do februarja 2013, pa je povedala, da je že leta 2008 opozarjala na problematiko revščine, leto pozneje pa spraševala, ali je Slovenija še pravna in socialna država. Po njenih besedah so jo takrat nekateri politiki poskušali spomniti, da je šla preko roba.

Izpostavila je, da je varuh pogosta edina pot, po kateri lahko nekatera vprašanja obravnavajo pred ustavnim sodiščem. Tudi sama je opozorila, da so se nekateri zakoni v Sloveniji sprejemali rokohitrsko.

Pogosto ostanejo brez besed Trenutna varuhinja človekovih pravic je Vlasta Nussdorfer, ki je na tem mestu od februarja 2013. Dejala je, da pogosto ostanejo brez besed, ko poslušajo, kaj vse povedo tisti, ki se obrnejo na varuha. Opozorila je, da nekatere institucije včasih z lahkoto sprejmejo kakšno priporočilo varuha, nato pa nanj pozabijo.

Sicer pa je po njenih besedah trenutno treba med drugim poskrbeti za področje brezplačne pravne pomoči, paziti, da kapitalu ne dajemo prednosti pred zdravjem in poskrbeti za delovanje nadzornih institucij.

Napad v Parizu bo imel neizogibne posledice na človekove pravice Ljubo Bavcon, ki je vodil leta 1988 ustanovljeni svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa je na pogovoru dejal, da je nedavni napad na satirični tednik Charlie Hebdo v Parizu po 11. septembru 2001 drugi podoben udarec, ki bo imel neizogibne posledice na človekove pravice in svoboščine, zlasti na področju represije oziroma policijskega prava, pooblastil obveščevalnih služb in kazenskega prava. "Ponavadi zaradi občutka lastne varnosti tudi z množičnim soglasjem," je povedal in pozval k uporu proti takšnemu početju.

Pogovora se je udeležil tudi pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic, ki je dejal, da je napočil trenutek, ko mora področje izbrisanih varuh ponovno vzeti v roke. To je dejal v luči odločitve ustavnega sodišča, ki je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode izbrisanim.