Malo je manjkalo, pa bi v Ormožu dvakrat v treh dneh trčila vlaka

Leta 1984 je v najhujši železniški nesreči na slovenskih tleh umrlo 31 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih. Na postaji v Divači se je v potniški hitri vlak zaletel tovorni vlak, ki je spregledal ukaz, da se mora ustaviti. 

32 let pozneje je le malo manjkalo, da bi na slovenskih železniških tirih spet prišlo do nezgode s tragičnim izidom – in to kar dvakrat v treh dneh na isti postaji.

Ormož – prvič: potniški vlak skoraj trčil v tovorni vlak

Bil je četrtek, 25. avgusta. Na postajo v Ormožu je nekaj minut čez pol deveto zvečer pripeljal potniški vlak iz smeri Murske Sobote. Nanj je vstopilo nekaj potnikov. Nato je vlak odpeljal s postaje – čeprav je na izvoznem semaforju gorela rdeča luč.

V tistem trenutku je po isti progi v nasprotno smer drvel tovorni vlak, ki se na postaji v Ormožu ni nameraval ustaviti. Čeprav je potniškemu vlaku nadaljnjo pot preprečila zasilna zavora, ki se je avtomatično sprožila zaradi tehničnega varovala, je bilo prepozno. Strojevodja je namreč že prevozil rdečo luč za približno polovico dolžine vlaka.

Grozilo je trčenje tisoč ton težkega tovornega vlaka, ki bi s hitrostjo 80 kilometrov na uro pridrvel v mirujoči vlak s potniki. Posledice bi bile tragične. Preprečil ga je strojevodja tovornega vlaka, ki ga je ustavil z zasilno zavoro – takoj po tem, ko je varnostna naprava zeleno luč na progi proti Hodošu spremenila v rdečo. 

Ormož – drugič: vlak spet prevozil signal "stop"

Tri dni pozneje, v nedeljo, 28. avgusta, se je zgodba skoraj ponovila in to spet v Ormožu. Potniški vlak je ob četrti uri zjutraj prevozil signal "stop", nakar se je avtomatično zaustavil. Po istem tiru je bil v tem času predviden prevoz tovornega vlaka.

Na Slovenskih železnicah, ki jih vodi Dušan Mes, so dogodka potrdili. Foto: Bor Slana

Leta 2014 štirje izredni dogodki, zdaj v treh dneh kar dva

Na Slovenskih železnicah (SŽ), ki jih vodi Dušan Mes, so potrdili, da je vlak na postaji Ormož v obeh primerih prevozil izvozni signal: v prvem primeru za okrog dvajset, v drugem pa za petdeset metrov. Takšne primere uradno beležijo kot "izredne dogodke zaradi subjektivne odgovornosti". V celotnem letu 2014 so zabeležili štiri, enako leto pred tem. 

Zakaj je torej samo v treh dneh prišlo kar do dveh izrednih dogodkov in to na isti postaji? 

Kaj pravijo predpisi

Predpisi so v takšnih primerih jasni:

-  če strojevodja prevozi signal, gre za izredni dogodek, ki spada v kategorijo incidentov. 

-  po zakonu o varnosti v železniškem prometu in pravilniku o izrednih dogodkih v železniškem prometu morajo SŽ o incidentu takoj obvestiti službo za preiskovanje železniških nesreč in incidentov, ki začne s preiskavo. V njej zasliši vpletene, zavaruje dokaze, prepreči morebitne posege v varnostne naprave, pregleda dokumentacijo o dogodku in po potrebi najame tudi zunanje izvedence.  

-  svojo preiskavo o dogodku mora opraviti posebna komisija SŽ, ki mora o ugotovitvah pripraviti poročilo. 

Kdo na ministrstvu ve za incidenta?

Toda po nekaj dneh naših preverjanj še vedno ni natančno jasno, kdo v državi oba incidenta sploh preiskuje. 

Vodja službe za preiskovanje železniških nesreč in incidentov Daniel Lenart za oba izredna dogodka tako do našega klica ni vedel. "Od prejšnjega petka (dan po prvem incidentu v Ormožu, op. a.) sem na dopustu, zato v tem trenutku ne morem ne potrditi ne zanikati, ali smo prejeli pisno prijavo," nam je dejal Lenart. 

Pravilnik o izrednih dogodkih v železniškem prometu sicer določa, da bi morale SŽ oba incidenta prijaviti "nemudoma telefonsko". "Osebno me nihče ni obveščal. Več pa ne morem komentirati," je pojasnil vodja službe. Za pojasnila, ali in kdaj so sploh začeli s preiskavo obeh incidentov, se bomo na službo obrnili tudi pisno. Odgovore bomo objavili, ko jih bomo prejeli.

Kakšne ukrepe bodo sprejeli na SŽ? Bo med njimi tudi vložitev morebitnih kazenskih prijav zaradi malomarnosti? Foto: Bor Slana

Vprašanja za SŽ 

O obeh dogodkih v Ormožu uradno ničesar ne vedo niti na inšpektoratu za infrastrukturo. Po novi različici pravilnika, sprejeti lani, sicer SŽ inšpektorata niso dolžni več obveščati o incidentih, ampak le še o nesrečah. 

Na SŽ smo naslovili več vprašanj. Med drugim nas je zanimalo: 

1.  Zakaj je vlak 3821 na postaji Ormož 25. avgusta nekaj minut čez pol deveto zvečer prevozil signal "stoj"?

2.  Zakaj je vlak 38081 na isti postaji 28. avgusta nekaj minut pred šesto uro zjutraj prevozil signal "stoj"?

3.  Kolikšna je bila po njihovi oceni v obeh primerih verjetnost resne nesreče? 
 
Odgovorili so, da "so bili o obeh izrednih dogodkih obveščeni vsi organi, tako kot to predpisuje zakonodaja". 

Preiskave še ni konec, a na SŽ vpletene že oprali odgovornosti

"Vsak primer, ki bi lahko zmanjšal visoko zahtevano raven varnosti v prometu, temeljito preiščemo in analiziramo ter na podlagi izsledkov preiskave sprejmemo določene ukrepe," so pojasnili na SŽ, kjer o obeh dogodkih niso obvestili javnosti. Potniški vlak je po prvem incidentu ob odhodu iz Ormoža zamujal skoraj pol ure. 

Čeprav so na SŽ poudarili, da je njihova preiskava še v teku, zato podrobnosti ne morejo komentirati, že zdaj zatrjujejo, da so zaposleni na SŽ v obeh primerih ustrezno ukrepali. To pomeni, da so na SŽ očitno že po nekaj dneh v celoti izključili možne vzroke s področja človeškega faktorja (malomarnost, utrujenost, alkoholiziranost), četudi imajo za pripravo dokončnih ugotovitev po pravilniku na voljo štiri mesece časa. Spomnimo, tožilstvo se je po nesreči na Jesenicah leta 2011 odločilo za kazenski pregon strojevodje zaradi malomarnosti (več o tem v okvirju). 

Kakšne ukrepe bodo po koncu preiskave sprejeli na SŽ in ali bo med njimi tudi vložitev morebitnih kazenskih prijav, za zdaj ni mogoče izvedeti. 

Omeniti velja, da strojevodje znotraj SŽ veljajo za najvplivnejšo skupino zaposlenih, njihov sindikat pa za najmočnejšega in najvplivnejšega. Njegov generalni sekretar je Silvo Berdajs, predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta SŽ, ki ima pomemben vpliv na odločitve poslovodstva.

Sindikat strojevodij, ki ga vodi Silvo Berdajs, velja za najvplivnejši sindikat znotraj Slovenskih železnic. Foto: Matjaž Rušt