Türk za Studio ob 17-ih tudi o Hrvaški

Dotaknil se je tudi možnega referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in spregovoril še o slovenskem predsedovanju povezavi. Predsednik ni naklonjen Haagu Predsednik Türk se je dotaknil torkovega prvega srečanja slovensko-hrvaške skupine mednarodnopravnih strokovnjakov, ki bo pripravila sporazum za prenos mejnega spora pred tretjo stran. O tem, katera od ustanov bi bila po njegovem mnenju primernejša, je Türk, ki doslej ni izključil še nobene, povedal, da je izmed treh - Meddržavno sodišče v Haagu, stalno arbitražno sodišče ali ad hoc arbitraža - najmanj naklonjen Meddržavnemu sodišču. "To niso lahka pogajanja in tu bomo še slišali za kakšne težave" Kot je pojasnil, je njegova sodna praksa preveč mehanična. "Ta spor potrebuje nekoliko bolj fleksibilno razumevanje pojma pravičnosti, tako, ki bo bolj upoštevalo raznovrstne okoliščine, bolj kot je to značilno za sodno prakso Meddržavnega sodišča," je povedal. Kot je dodal, več kot to ne bi želel reči, kajti v bistvu je to vprašanje predmet pogajanj in ta pogajanja naj gredo svojo pot. "To niso lahka pogajanja in tu bomo še slišali za kakšne težave," je povedal Türk.

Ne bi želel reči, da referendum ne pride v poštev

Dotaknil se je tudi možnega slovenskega referenduma o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki ga Türk prejšnji teden ni izključil. Na vprašanje, ali se mu zdi sploh dopustno, da se stvari pripeljejo tako daleč, da politika "prisili" ljudi, da o tem odločajo na referendum, je povedal, da to ni zaželena pot. "Jaz si nikakor ne želim, da bi se stvari v to smer razvile, ampak ne morem pa izključiti te možnosti. Zaradi tega ne bi želel reči, da referendum ne pride v poštev. Tega ne morem reči, ker bi to bilo v neskladju z našim pravnim sistemom, pa tudi mislim, da ne bi bilo politično modro," je dejal predsednik, ki je za iskanje poti do rešitev, zaradi katerih referendum ne bo potreben.

Sobotnega shoda se predsednik ne bo udeležil Spregovoril je o sobotnem shodu Zavoda 25. junij na domačiji Joška Jorasa, ki bo poskušal s somišljeniki odstraniti cvetlična korita na poti do njegove hiše, ki jih je postavila Hrvaška. Predsednik je pri tem izrazil upanje, da ne bo prišlo do incidentov. Na vprašanje, ali je tam mogoče pričakovati njegovo navzočnost, pa je odgovoril, da prav gotovo ne.

Türk je govoril še o nekaterih evropskih temah in o svojem sredinem nastopu v Evropskem parlamentu, v katerem je poudaril, da mora EU prevzeti vlogo svetovnega voditelja, med glavnimi izzivi pa izpostavil okolje in človekove pravice ter migracije in nadaljnjo širitev EU.

Kritika Greenpeaca dokaj upravičena

Dotaknil se je tudi današnjega opozorila okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki je slovensko predsedovanje EU ocenila za neuspešno pri prevzemanju vodilne vloge na okoljskem področju. Türku se ta kritika zdi zanimiva, tudi dobrodošla, ker "imamo razpravo, v kateri je širok krog nevladnih organizacij, pa tudi ljudi v poslovnem svetu pripravljen na bolj odločne korake".

V času, od kar je Evropska komisija predstavila energetsko-podnebni paket, pa do danes je po Türkovih besedah nekoliko uplahnila energija z začetka. Kot je menil, kritika Greenpeaca to izraža. Povedal je še, da je ta kritika lahko koristna slovenskemu predsedovanju, ker mu daje material, s katerim lahko nastopa bolj energično, je dodal predsednik, ki k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov sicer prispeva tako, da med vožnjo po mestu uporablja hibridno vozilo.

Slovenija preveč previdna?

O ocenah slovenskega predsedovanja in o tem, ali se je Slovenija znašla kot usklajevalka različnih interesov, pa je predsednik povedal, da kolikor je lahko govoril s predstavniki drugih držav, so vsi zadovoljni s predsedovanjem, je pa zanimiva izkušnja z nevladnimi organizacijami. Tudi na področju človekovih pravic so mu nekateri iz nevladnih organizacij očitali, da je Slovenija preveč previdna, se boji vprašanj, potem pa se je po Türkovih besedah izkazalo, da se je z nekaj razprave dalo te nesporazume odpraviti.