Ponedeljek, 6. 2. 2017, 13.32
7 let, 1 mesec
Televizije bodo morale omejiti oglaševanje hrane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,80
3
Ne le neuravnotežena prehrana, preveč sedenja ter premalo gibanja in spanja, vzrok debelosti je tudi agresivno trženje. Ker želijo pred tem zaščititi vsaj otroke in mladostnike, so na ministrstvu za zdravje pripravili smernice za omejevanje oglaševanja živil med predvajanjem otroških vsebin.
Trend naraščanja debelosti in prekomerne hranjenosti pri otrocih se je v zadnjih letih ustavil, kljub temu pa na ministrstvu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je problem še vedno velik.
Zaradi oglasov sadje zamenjamo za sladkarije
Po ugotovitvah Mojce Gabrijelčič z NIJZ na debelost med mladimi vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi oglaševanje hrane. "Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili."
Oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine vpliva tudi na menjavo vrste živil, tako na primer sadje zamenjamo s sladkarijami, je še omenila.
Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednosti indeksa telesne mase. Še posebej pa je zaščita pred trženjem pomembna za socialno ogrožene, navajajo na NIJZ.
Otroški programi brez oglasov za zdravje škodljivih živil
Z namenom zajezitve širjenja debelosti med mladimi je ministrstvo za zdravje na podlagi strokovnih izhodišč NIJZ oblikovalo prehranske smernice za omejevanje oglaševanja hrane med predvajanjem otroških vsebin.
Smernice živila razvrščajo v 18 skupin, in sicer glede na vsebnost skupnih maščob, nasičenih maščob, skupnih in dodanih sladkorjev in soli. Oglaševanje je neprimerno tudi, če izdelek vsebuje en gram na sto gramov skupnih maščob v obliki industrijsko izdelanih transmaščobnih kislin ali alkohol. V skladu s smernicami ni primerno spodbujati uživanja živil, kot so čokolada in bomboni, sladka peciva in izdelki, energijske pijače in sladoled. Za večino živil so omejitve določene glede na vsebnost posameznih hranil.
Na podlagi teh naj bi televizijske hiše pripravile lastna pravila, ki bi jih do 2. februarja morale posredovati agenciji za komunikacijska omrežja in storitve, a sta do zdaj to naredili le Planet TV in Pro Plus.
Na NIJZ sicer pričakujejo, da sčasoma med otroškimi programi ne bo več oglasov za živila, ki po sestavi v skladu s prehranskimi smernicami niso primerna za trženje otrokom.
Kot poudarja Marjeta Recek z ministrstva za zdravje, bi s smernicami lahko izboljšali prehranjevalne navade otrok in mladostnikov ter s tem zmanjšali debelost in kronične nenalezljive bolezni.
3