Četrtek, 6. 3. 2025, 17.17
4 ure, 26 minut
Svoboda za pohitritev, SDS za več kot dva odstotka, Levica povečanju nasprotuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Slovenija bo izdatke za obrambo zvišala na dva odstotka BDP, je povedal premier Golob.
V Svobodi so se na mnenje premierja Roberta Goloba glede zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še pred letom 2030 odzvali z besedami, da bo povečevanje sredstev očitno treba pohitriti. V koalicijski Levici menijo, da so takšne napovedi "zagotovo preuranjene", prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in na bistveno več kot na dva odstotka BDP. V SD menijo, da je treba biti zelo previden pri tem, od kod bodo vzeli ta sredstva, v NSi pa pravijo, da podpirajo dodatni dvig izdatkov, a da mora biti ta premišljen.
Predsednik vlade Robert Golob je ob prihodu na današnji vrh EU v Bruslju dejal, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030, kot predvideva trenutni načrt vlaganja v obrambo. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost.
Poslanec Svobode Martin Premik je dejal, da bo povečanje sredstev treba pohitriti, na kakšen način naj bi se to zgodilo, pa ta trenutek še ni odločeno, je dodal. "Tako ali tako bi morali na dva odstotka BDP priti do leta 2030," je spomnil. Če pa se bo to moralo zgoditi prej, po njegovih besedah še ne vedo, kako bo to zagotovljeno.
Levica: Napovedi o hitrejšem višanju obrambnih izdatkov preuranjene
V koalicijski Levici menijo, da so napovedi o tem, da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP zvišati pred letom 2030, "zagotovo preuranjene". Tekme v oboroževanju so pokazale, da se na ta račun manjšajo pravice, ki jih financira javna blagajna, menijo. Večanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike" bodo nasprotovali.
Levica bo nasprotovala povečanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike".
V koalicijski Levici tako ocenjujejo, da tako Bruselj kot večina evropskih držav trenutno "brezglavo leta levo in desno", ker ob pomanjkanju "tradicionalnega velikega zaveznika ZDA" Evropa ne ve natančno, kaj naj naredi. "Smo pred resno prelomnico, ki po oceni naše stranke ni toliko obrambno-varnostna, ampak bolj v smislu tega, kako se bo svet razvijal v naslednjih letih," je ob robu seje DZ danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec.
Obrambnih izdatkov ni možno izpeljati brez krčenja sredstev na preostalih resorjih
"Ne glede na to, kar vsi govorijo, smo pred dilemo maslo in topovi. Stališče Levice je jasno, maslo ima prednost pred topovi," je poudaril. Za EU bi bil tako po njegovih besedah bolj smiselni pogovori o strateški viziji vzpostavitve lastne zunanje politike, deloma tudi obrambne. "Ampak to je vprašanje, ki je povezano tudi s tem, da ne moremo ostati več v zvezi Nato, ki je agent ameriških interesov in kot tak ne bo nikoli garancija za evropsko varnost," so prepričani v Levici.
Po njegovih besedah je tako vsak cent, vsak evro, ki gre v "nakup štirikolesnikov, šestkolesnikov, osemkolesnikov ali raket iz Izraela", denar, ki zmanjka nekje drugje v blagajni. Račune o višanju obrambnih izdatkov po njegovi oceni ni možno izpeljati brez krčenja sredstev na preostalih resorjih in so zato nesprejemljive. Razlog za aktualno situacijo pa je prav pomanjkanje refleksije, da orožje ni tisto, ki bo zagotovilo svobodo in varnost, temveč so to socialne politike, stanovanja za mlade, dostopno in učinkovito zdravstvo, je naštel.
Levica bo nasprotovala povečanju izdatkov
Levica bo tako nasprotovala povečanju izdatkov za "agresivne vojaške tehnike", lahko pa bi pristali na dvonamenske nakupe. "To je eden od načinov, kako bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve. Če bo odločitev oziroma ta prisila, da mora Slovenija povišati obrambne izdatke v nekem krajšem času, je morda to rešitev, hkrati pa pomagamo infrastrukturi svoje države, ki bo na koncu služila tudi državljankam in državljanom," je napovedal Vatovec.
V dopoldanskem sporočilu za javnost pa je stranka izrazila še ostro nasprotovanje predlogu SDS, da bi sredstva za obrambo povečali na račun financiranja nevladnih organizacij. Kot so poudarili, nevladne organizacije skrbijo za socialno pravičnost, okolje, kulturo in človekove pravice. "To je nevaren in škodljiv predlog, ki ne bo povečal varnosti, ampak bo uničil podporo ranljivim skupinam in civilni družbi," so prepričani. Vatovec pa v izjavi tak predlog označil za neumen. "Tudi če bi nevladne organizacije dobivale toliko denarja, kot trdi SDS, to še zdaleč ni dovolj, da se približamo 400 milijonom," je dejal.
Janša rezerve za obrambni proračun vidi v sredstvih za zeleni prehod in nevladne organizacije
Prvak opozicijske SDS Janez Janša je prepričan, da bo treba sredstva za obrambo dvigniti prej in na bistveno več kot na dva odstotka BDP. Obenem pa meni, da ti dvigi ne smejo iti na račun zdravstva, šolstva, konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Rezerve medtem med drugim vidi v sredstvih za zeleni prehod in za nevladne organizacije.
Janša je Golobovo izjavo ocenil za zelo optimistično. "Po mojih informacijah se za vrh Nata junija letos pripravlja bistveno višji delež, tri ali 3,5 odstotka in časovnica realizacije tega deleža bo bistveno hitrejša kot pa leta 2030. Saj tudi če pogledamo razlog, zaradi katerega je nastala panika in zaradi katerega se zdaj vsi odločajo o povečanju sredstev za oboroževanje, mi je jasno, da ta razlog obstaja danes, ne pa leta 2030. Se pravi nevarnost, če se izrazim v vojaškem žargonu, je takojšnja, ne pa potencialna," je bil jasen Janša.
Kje bomo dobili denar?
Ob tem pa je opozoril, da dodatna sredstva za obrambo ne smejo iti na račun obstoječega načina življenja Zahoda, "kajti bolj kot denar in posledično orožje, ki ga s tem denarjem kupujemo, je za obrambo neke države pomembna pripravljenost ljudi, da to državo branimo. Ker če ni ljudi, ki so pripravljeni kaj braniti, potem ne denar, ne država, ne orožje nič ne pomagajo," je ponazoril.
Rezerve vidi drugje. V Evropi so med njimi "milijarde evrov, ki se danes namenjajo za nerazumne, neučinkovite ukrepe tako imenovanega zelenega prehoda", pa tudi sredstva, ki jih EU namenja za razvojno pomoč. Največ manevrskega prostora prepoznava v racionalnejši porabi sredstev za obrambo.
Evropske države članice Nata namreč po njegovih besedah za obrambo namenjajo veliko denarja, če gledamo absolutno, bistveno več kot Rusija. A proizvajajo po pet ali šest različnih oborožitvenih sistemov za iste namene, kar pomeni dražjo proizvodnjo, dražje vzdrževanje in manjšo učinkovitost pri uporabi. Medtem imajo recimo ZDA, Kitajska ali Ruska federacija po enega ali dva oborožitvena sistema, kar bistveno poceni tako proizvodnjo kot tudi porabo in vzdrževanje," je dejal.
Države, kot je Slovenija, kjer take rezerve ni, pa bodo imele z izpolnjevanjem zavez, "ki jih bo Nato skoraj zagotovo potrdil na svojem srečanju na vrhu junija letos, bistveno večje težave".
"Prva stvar, ki jo svetujemo vladi, je to, da pregleda vse razpise, ki jih imajo ministrstva na mizi za raznorazne študije, za proučevanje spolov in večje vključenosti, za opolnomočenje nevladnih organizacij," je dejal. Če se ta sredstva preusmerijo v obrambni proračun, bomo po Janševi oceni dobili znaten denar za to, da se Slovenska vojska bistveno okrepi. Poleg sredstev za zeleni prehod pa vidi možnosti tudi v krčenju ožje državne uprave, konkretno ga je zmotilo število zaposlenih na ministrstvu za solidarno prihodnost.
SD: Končni odgovor glede zvišanja izdatkov za obrambo bo mogoče dati šele po dogovoru v Bruslju
V SD ob besedah premierja Roberta Goloba glede zvišanja izdatkov za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030 menijo, da je treba biti zelo previden pri tem, od kod bodo vzeli ta sredstva. Po navedbah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima bo mogoče dati končni odgovor na Golobove besede po dogovoru voditeljev držav v Bruslju.
"Zavedamo se, da sredstev ni možno tako enostavno in hitro najti," je dejal Bezjak Zrim.
Bezjak Zrim je v izjavi novinarjem opozoril, da so se varnostne razmere z novo administracijo v ZDA spremenile, česar se zavedajo tako politiki v Sloveniji kot v EU. Glede sredstev za obrambo pa je treba po njegovem mnenju iskati skupni jezik tako znotraj koalicije kot znotraj celega DZ. Spomnil pa je, da približno en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) pomeni znesek v višini do 700 milijonov evrov.
"Trenutno se zavedamo, da teh sredstev ni možno tako hitro in enostavno najti, imamo pa tudi druge programe iz Slovenije, ki jih je treba financirati," je spomnil. Glede na to bo tukaj moralo priti do širšega političnega dogovora, je sklenil.
NSi: Dvig obrambnih izdatkov da, in to premišljeno
NSi podpira dvig obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP pred letom 2030, mora pa ta biti premišljen. Po njihovem mnenju sicer dileme topovi ali maslo ni, sposobna vlada zna najti denar, zna prihraniti. Če Slovenija pri dvigu obrambnega proračuna ne bo sledila drugim državam, bo politično, gospodarsko in varnostno ostala sama, menijo.
"Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade," je odzivu ob robu seje DZ na izjavo premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija morala izdatke za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) zvišati pred letom 2030, dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj.
Dodatna sredstva se po oceni NSi da poiskati, rezerv je še kar nekaj, med drugim tudi v evropskih sredstvih, menijo.
Cilj dviga obrambnih proračunov je bil namreč v okviru zavezništva Nata dogovorjen že pred leti, je spomnil. "Večinoma levosredinske vlade tega cilja žal niso jemale resno, tudi zdajšnja vlada ga ni, največkrat zaradi blokade stranke Levica, ki je vedno ustavila ta razmišljanja in dogovore," je prepričan.
Po njegovih besedah je NSi zavezana takšnim dogovorom in vztrajajo pri trditvi, da varnost ni zastonj. Cigler Kralj je sicer poudaril, da pri dvigu obrambnih izdatkov ne gre le za nakupovanje opreme in izpolnjevanje zaveze o oblikovanju srednje bataljonske skupine, pač pa tudi možnost dvojne uporabe.
Dodatna sredstva se po oceni NSi da poiskati, rezerv je še kar nekaj, med drugim tudi v evropskih sredstvih, menijo. "Tudi Evropska unija je pripravljena zrahljati svoja proračunska pravila, temu smo bili priča že v času covida-19 in mislim, da je takrat Slovenija pod eno drugo desnosredinsko vlado, v kateri je sodelovala tudi NSi, to zelo dobro izkoristila," je poudaril Cigler Kralj.
Rezerve v NSi vidijo tudi pri "razraščeni birokraciji", državni upravi in financiranju "predvsem radikalno levih nevladnih organizacij". "Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva, niti zdravstva, niti sociale, ničesar," je še poudaril šef poslancev NSi. Tako je po njihovem mnenju dilema topovi ali maslo, orožje ali bolnišnice lažna. "Sposobna politika zna najti denar drugje, zna prihraniti, zna zagotoviti vitkejšo državo," je dejal.
