Ponedeljek, 26. 8. 2024, 19.03
2 meseca, 3 tedne
Svet onkološkega inštituta za v. d. direktorja imenoval Zlato Štiblar Kisić
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Zlata Štiblar Kisić je po imenovanju za v. d. direktorice Onkološkega inštituta Ljubljana povedala, da je težav na inštitutu veliko in da so nekatere izmed njih akutne.
Svet onkološkega inštituta je na popoldanski seji za v. d. direktorja imenoval dosedanjo prokuristko Zlato Štiblar Kisić. Funkcijo bo začela opravljati s 1. septembrom, do konca avgusta pa bo inštitut še naprej vodil direktor Andraž Jakelj, ki je julija s tega mesta odstopil. Razpis za novega direktorja ali direktorico bo objavljen septembra.
Zlata Štiblar Kisić je po imenovanju za v. d. direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana povedala, da je težav na inštitutu veliko in da so nekatere izmed njih akutne. Med drugim je poudarila, da je bilo v preteklem obdobju realiziranih zgolj 30 odstotkov predvidenih investicij. Zdaj bodo preučili, kakšne so možnosti, da jih pospešijo.
Težave imajo tudi zaradi pomanjkanja kadra, primanjkuje predvsem medicinskih sester. Kot problem je poudarila, da zdravstveni delavci odhajajo v zasebni sektor, kjer imajo boljše plače in lahko opravijo manj dežurstev. "Zato je tukaj res pomembna vloga države, da čim prej razmeji javno zdravstvo od privatnega," je poudarila in dodala, da je treba zaposlenim ponuditi ne le denar, pač pa tudi izobraževanja, da bodo ostali v javnih zdravstvenih zavodih.
Štiblar Kisićeva opozorila na prostorsko stisko in slabe odnose med zaposlenimi
Med težavami je izpostavila tudi prostorsko stisko, s katero se sooča inštitut. To bi vsaj začasno rešil projekt izgradnje novega stolpiča in nadzidava stavbe H, ki pa se vleče že leta. Popolna rešitev bi bila izgradnja novega inštituta, a na ministrstvu za zdravje pravijo, da to za zdaj ni realna možnost, je pojasnila Štiblar Kisićeva.
Na vprašanje, ali je realna možnost omenjena izgradnja stolpiča in nadzidava, pa je odgovorila, da na ministrstvu zaenkrat za projekt še nimajo sredstev. "Pravijo, da smo na prioritetni listi in upajmo, da bo to res prioriteta. Mislim, da bi moral biti inštitut, ki je enovit na področju zdravljenja in diagnosticiranja raka in se ukvarja tudi z raziskavami, deležen prioritete in posebne pozornosti," je poudarila.
Na seji sveta inštituta je sicer izpostavila tudi slabe odnose med zaposlenimi. Kasneje je v izjavi dejala, da so odnosi slabši kot v obdobju, ko je sama vodila inštitut, da pa težko išče vzroke za poslabšanje. "Dajmo se usmeriti naprej in poskusiti te stvari rešiti s pogovori, s sodelovanjem, s pogoji, ki jih ponujamo zaposlenim, in predvsem z enako obravnavo vseh zaposlenih," je dodala.
Se bo Štiblar Kisićeva prijavila na razpis za novega direktorja?
Štiblar Kisićeva je trenutno prokuristka onkološkega inštituta, to funkcijo je začela opravljati 24. junija. Predlog za podelitev prokure je podal svet zavoda. Po takratnih besedah predsednika sveta Tomaža Slane so s podelitvijo prokure želeli pomagati in okrepiti vodenje direktorja Andraža Jaklja.
A je ta nato 2. julija odstopil, razlogov pa ni navedel. Funkcijo direktorja bo opravljal do konca avgusta, s 1. septembrom pa bo v. d. direktorja postala Štiblar Kisićeva. To funkcijo bo opravljala do imenovanja novega direktorja s polnimi pooblastili, vendar najdlje za eno leto. S 1. septembrom ji bo tako, kot je pojasnila, prenehala pogodba o prokuri. Štiblar Kisićeva je bila pred tem med letoma 2016 in 2020 direktorica onkološkega inštituta.
Razpis za novega direktorja bo objavljen 6. septembra, rok za prijavo pa bo 14 dni, je na današnji seji povedal Slana. Na vprašanje, ali se bo prijavila na razpis, Štiblar Kisićeva še ni želela odgovoriti. Hkrati z razpisom za direktorja bo objavljen tudi razpis za strokovnega direktorja inštituta.
Svet onkološkega inštituta se je sicer na današnji seji seznanil s poročilom o finančnem poslovanju inštituta od januarja do junija letos. V tem obdobju inštitut izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 352.840 evrov. Na področju javne službe v enakem obdobju izkazuje presežek odhodkov v višini 575.375 evrov, medtem ko na tržnem področju izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 222.534 evrov.
Člani sveta so se seznanili tudi z rednim poročilom o čakalnih dobah. Inštitutu v veliki meri uspe zagotoviti čakalne dobe znotraj dopustnega, so poudarili na inštitutu.
