Supervizor nadgradili s podatki o namenu transakcij

Spletna storitev Supervizor sicer splošni javnosti, medijem, stroki in državnim organom omogoča vpogled v izdatke javnih institucij, ki se nanašajo na blago in storitve. KPK podatke pridobiva dnevno oziroma takoj, ko so na voljo, iz različnih baz, med drugim od Ajpesa, s seznama davčnih zavezancev, od uprave za javna plačila, od ministrstva za finance in uradnega lista, s portala javnih naročil in podobno.

Ne le, koliko in komu, ampak tudi s kakšnim namenom Nedavno so Supervizor okrepili tudi s podatki davčne uprave (Durs) o davčnih dolžnikih, ki so bili prejemniki javnih sredstev v obdobju 90 dni pred objavo na seznamu davčnih dolžnikov. Prav tako so ga nadgradili s podatki Urada za preprečevanje pranja denarja (UPPB) o nakazilih v davčno ugodnejša okolja.

Zdaj pa Supervizor vključuje še računovodske podatke, po katerih je podrobneje in bolj strukturirano predstavljen namen finančnih transakcij neposrednih proračunskih uporabnikov. "Po novem je torej iz Supervizorja razvidno ne le, koliko in komu je neki proračunski uporabnik nakazal sredstva, temveč tudi to, s kakšnim namenom je bila izvedena vsaka finančna transakcija," so na KPK zapisali v sporočilu za javnost.

Aplikacijo vedno bolj uporabljajo tudi mediji V nadgrajeni Supervizor je vključenih 100 neposrednih proračunskih uporabnikov, med drugim tudi vsa sodišča, tožilstva, neodvisni državni organi, različni uradi, inšpektorati in drugi organi v sestavi ministrstev, državni zbor, državni svet, predsednik RS, Durs, carinska uprava in podobno, ter vsa ministrstva in organi v sestavi, razen podatkov notranjega in obrambnega ministrstva, ki vodita lastno računovodstvo.

Aplikacijo Supervizor je KPK vzpostavil v okviru projekta Transparentnost v letu 2011. V zadnjih letih jo pri razkrivanju poslov države s podjetji, ki so v lasti ali solasti funkcionarjev, vedno bolj uporabljajo tudi mediji.