Stopnja samomora je po regijah povezana tudi z brezposelnostjo

"Najbolj nas skrbi, kot kažejo študije, ki smo jih opravili lani, da je po posameznih regijah stopnja samomora povezana zlasti z brezposelnostjo," nam je ob robu regionalnega kongresa Svetovne psihiatrične zveze pojasni Peter Pregelj, predstojnik Katedre za psihiatrijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Namen kongresa je med drugi tudi opozoriti na trenutne razmere v slovenski družbi in njihov vpliv na duševne motnje, samomorilnost, stigmatiziranost bolnikov z duševnimi motnjami in njihovo skupnostno oskrbo.

Kako konkretno gospodarska kriza vpliva na samomorilno vedenje?

Brezposelnost v Sloveniji v zadnjih letih narašča, kar lahko na ravni populacije privede tudi do večjih psihičnih težav, katerih glavni vzrok je kronični stres. Dodatno lahko k temu prispeva tudi stres zaradi negotovih zaposlitev in negativnih napovedi. Tovrstna negotovosti lahko pri ranljivih ljudeh privede najprej do psihičnih motenj in pozneje samomorilnega vedenja. Ob tem naj poudarim, da se na tej točki kaže tudi možnost pomoči. Če psihične motnje prepozna posameznik sam ali okolica in zdravstvene službe, lahko z ustreznim zdravljenjem teh motenj zmanjšamo možnosti tveganj za pojavljanje samomorilnega vedenja. Seveda pa vseh samomorov ni mogoče preprečiti.

Kako prepoznamo posameznika, ki bi lahko bil nagnjen k samomorilnosti?

Depresija je najpogostejša psihična motnja, ki je povezana s samomorilnim vedenjem. Takšni posamezniki se bolj zaprejo vase, stvari, ki so jih prej veselile, jih ne več, prav tako pa je splošno prisotno slabo razpoloženje, ki se iz dneva v dan le malo spreminja. Če takšno razpoloženje traja nekaj tednov oziroma mesecev, je smiselno pomisliti na depresijo. Zraven se pojavljajo še druge težave, kot so motnje spanja, značilna sta zgodnje jutranje prebujanje brez možnosti ponovnega uspavanja in jutranja utrujenost, ki je hujša kot zvečer, ko je šel posameznik spat, prisotni so lahko tudi tesnobnost, zaskrbljenost in pomanjkanje apetita, ta pa je lahko tudi pretiran itd.

Poznamo morda ekonomske ocene samomora?

Za leto 2010 ocene bolezni, ki prizadenejo osrednje živčevje, kamor spadajo tako nevrološke kot tudi psihiatrične psihične motnje, po mednarodni metodologiji za Slovenijo znašajo okoli 2,4 milijarde evrov stroškov. To je približno osem odstotkov bruto domačega proizvoda. Psihične motnje torej pomembno prispevajo k ohranjanju slabših finančnih razmer v državi. Sama pozornost za odpravljanje teh motenj pa je relativno nizka, saj smo glede na sredstva, ki jih druge države namenjajo odpravljanju psihičnih motenj, pri repu evropskih držav.

Nismo pa pri repu po stopnji samomorov.

Tu je žal ravno obratno. Število samomorov je v Sloveniji visoko, po podatkih Eurostata smo na tretjem mestu med državami članicami EU.

Koliko samomorov letno je v Sloveniji?

Od 300 do 500, kar je približno toliko, kolikor je smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. V zadnjih letih je število samomorov celo večje. Stopnja samomora v Sloveniji narašča tudi s starostjo, kar kaže na težavo depresije v starosti.

Naj za primerjavo še povem, da v svetu zaradi samomora umre okoli milijon ljudi letno, kar pomeni več smrtnih žrtev, kot jih je v vseh oboroženih spopadih skupaj.

Kje v Sloveniji je največja stopnja samomorov?

Največja stopnja samomora je na območju Štajerske in Prekmurja, srednja na Dolenjskem, območju Ljubljane in Gorenjske, najmanjša pa je v regijah bližje italijanski meji. Tudi sicer je znano, da je v Italiji število samomorov nižje, na Madžarskem pa višje kot v Sloveniji.

Kot že rečeno, izstopa prav dejavnik brezposelnosti – kjer je bila ta višja, je bilo tudi več samomorov. Naj ob tem poudarim, da je žal na teh območjih dostopnost psihiatričnih služb manjša, saj je število psihiatrov na prebivalca nižje.

Kakšno je evropsko povprečje in kje v Sloveniji ga dosegamo?

Evropsko povprečje dosegamo le v ljubljanski regiji, znaša pa okoli štiri psihiatre na sto tisoč prebivalcev.

Kakšne oblike samomora so v Sloveniji najpogostejše?

V Sloveniji je velika težava zlasti samomor z obešanjem, saj je preprečevanje tovrstnih samomorov relativno najbolj težavno. Zlasti zaradi same možnosti omejevanja dostopnosti sredstev.