Solidarnost mora (spet) postati bistvena sestavina družbenega sistema

Z debato o solidarni Evropi se je zaključil krog štirih omizij, na katerih so Socialni demokrati predstavljali svoje rešitve za to, da Evropa postane bolj napredna, pravična, solidarna in trajnostna. Nosilka liste SD Tanja Fajon je prepričana, da je “rdeča nit vseh naših rešitev ambicija, da spremenimo sedanji ekonomski model, ker je nevzdržen tako s socialnega kot tudi okoljskega vidika. Njegov najpomembnejši stranski produkt so neenakosti. Vse je podrejeno dobičku in konkurenčnosti, namesto da bi v družbi na prvo mesto postavili celostne in trajnostne učinke na ljudi in okolje.”

Odsotnost solidarnosti - ključen problem

Sonja Lokar, ena od vodilnih evropskih strokovnjakinj za enakost žensk in moških, je na omizju izpostavila, da se solidarnost umika prevladujoči neoliberalni logiki, ker vse več ljudi dvomi v zanesljivo jamstvo solidarnosti, na primer da bodo mladi nekoč deležni pokojnin, hkrati pa solidarnosti manjka tudi znotraj generacij, denimo zaradi povsem različnih in neenakih tipov zaposlitve. “Solidarnosti ni niti med spoloma, ker se razlike med plačami med ženskami in moškimi ter še večje razlike med pokojninami ženskih in moških razumejo kot družbene danosti, ne pa kot spremenljivke, ki bi jih morala napredna in solidarna družba odpravljati.” Zato je po njenem prepričanju potrebno obrniti logiko sistema: "Boriti se moramo za to, da solidarnost ne bo korektiv deviantnosti sistema, ampak osrednja logika našega socialnega, ekonomskega in okoljskega sistema. Med nami, med generacijami, med sedanjostjo in prihodnostjo." Sonja Lokar verjame, da danes, ko zanesljivost zaposlitev ni več zagotovljena, solidarnosti ni moralna, ampak ekonomska kategorija.

Eden od ključnih razlogov za naraščajoče nezaupanje v družbi, tudi v Evropsko unijo in njene institucije, je občutek nepravičnosti, pravi dr. Ljubica Jelušič: "Evropa bi morala biti sposobna zaščititi in pomagati ljudem, ki zbolijo, izgubijo delo, trpijo zaradi invalidnosti, ki se znajdejo v revščini in na robu. Zato je skrajni čas, da v Evropski uniji s skupnimi, dogovorjenimi socialnimi standardi poskrbimo za novo in višjo raven socialnih pravic. To je nujno, da zmanjšamo silovite neenakosti v Evropi in da s tem povrnemo zaupanje v evropski projekt." Kot obramboslovka je jasno opozorila na eno od gesel evropske kampanje SD: "Neenakost je enako nevarnost. Neenakost je generator vrste družbenih tveganj. Če hočemo odpraviti ta tveganja, moramo začeti odpravljati neenakosti."

Evroverzalnost višjih socialnih standardov

Neskončna akumulacija kapitala v rokah peščice preprosto ni vzdržna, saj povečuje družbeno neenakost in uničuje socialno povezanost, pravi dr. Jernej Štromajer: "Potrebujemo Evropo, kjer bo socialno - ekonomsko okolje spodbujalo drugačne oblike ekonomskega in družbenega organiziranja. Recimo zadružništvo in delavsko lastništvo kot obliko samopomoči, ki predstavljata moč kolektivne akcije in sta alternativa obstoječim ‘mainstream’ oblikam gospodarjenja." Ob tem je spomnil, da "V Evropi ustvarimo dovolj bogastva, da lahko odpravimo revščino in vsakomur zagotovimo dostop do brezplačnega in kvalitetnega šolstva in zdravstva. Istočasno pa moramo začeti razmišljati o novih načinih organiziranja socialne države, kot je ideja vzpostavitve t.i. zaposlitvenega jamstva (ang. jobs guarantee)."

Mag. Franc Hočevar vodi Forum starejših SD. Kot nekdanji direktor UKC Ljubljana in rehabilitacijskega centra Soča, ki je vodil tudi Zvezo prijateljev mladine, se danes posveča predvsem problematiki starejših. "Dolgo življenje je civilizacijska pridobitev. Temu se kot družba nismo ustrezno prilagodili, ker v družbi ni pogojev za aktivno državljanstvo starejšihustrezen sistem dolgotrajne oskrbe. To ni izziv samo za Slovenijo, to je izziv tudi za starajočo se Evropo. Ko govorimo o skupnih socialnih standardih, moramo imeti pri tem v mislih tudi potrebe starejših, ker vse raziskave jasno dokazujejo, da so med najbolj ranljivimi deli populacije."

Na omizju je sodeloval tudi študent Luka Pečar Pahor, ki je govoril o konceptu “evroverzalnosti”, ki jo vidi kot nov standard za urejanje vseh vprašanj v družbi. Evroverzalnost je skupni imenovalec nove evropske kakovosti življenja, ki mora izhajati iz prenovljenega in trajnostnega evropskega socialnega modela. Pri tem je ubesedil tudi pričakovanja mladih in zavrnil očitke, da gre za apatično generacijo. Nove generacije niso brezbrižne. Razumejo tveganje sedanjega časa in se vedno bolj povezujejo za to, da dosežejo spremembe.