Slovenija padla na lestvici medijske svobode

Mediji so se z namernim zatiranjem ali manipulacijami soočali predvsem na konfliktnih območjih, kot so Ukrajina, Sirija, Irak in palestinska ozemlja.

V Rusiji kriminalizirana vsakršna kritika aneksije Krima Vse vpletene strani v konfliktih na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini so bile strahovito informacijsko vojno, v kateri so bili medijski delavci neposredne tarče ubojev, ugrabitev ali pritiskov za izvajanje propagande, izhaja iz poročila, ki ga je organizacija Novinarji brez meja objavila ob lestvici medijske svobode.

Novinarska organizacija še izpostavlja, da nacionalna varnost pogosto služi kot izgovor za represijo. Tako so v Rusiji, ki je za štiri mesta padla na 152. mesto, spričo vojne na vzhodu Ukrajine sprejeli nove represivne zakone, pri čemer so na primer zaostrili prepoved javnega pozivanja h kršitvi ozemeljske celovitosti, s čimer je kriminalizirana vsakršna kritika aneksije Krima.

ZDA na 149. mestu Na lestvici so padle tudi ZDA, in sicer za tri mesta na 149. mesto. Razmere so se občutno poslabšale tudi v zahodni sosedi Slovenije. Italija je tako padla za 24 mest na 73. mesto. Na zadnjih mestih lestvice so trdno zasidrane Sirija, Turkmenistan, Severna Koreja in Eritreja. Slovenija je na lestvici padla za eno mesto, iz 34. na 35., poročilo pa je izrecno ne omenja.

Novinarji brez meja vsako leto ocenjujejo svobodo tiska po državah. Lestvica, ki zajema obdobje od sredine oktobra 2013 do sredine oktobra 2014, temelji na raziskavi s 87 vprašanji o raznovrstnosti, neodvisnosti, delovnem okolju, samocenzuri, pravnem okviru in transparentnosti institucij.