Slovenija nujno potrebuje gospodarja!

"Vesel sem, da so se v volilno tekmo spustili novi obrazi, Virant in Janković, prepričan sem tudi, da so spremembe nujne in se bodo zgodile," poudarja Ivo Boscarol, podjetnik z zelo veliko začetnico. Kdo ga ne pozna? Verjamem, da mnogi ne vedo, da se je kar desetletje preživljal s fotografijo, tudi teh časov se rad spomni. "V parlamentu morajo sedeti ljudje, ki so pripravljeni delati in so pametni. Jaz imam raje pametnega kralja kot neumen in sprt parlament," sporoča Ivo Boscarol.

Kako bi ocenili aktualni slovenski gospodarski in politični trenutek? Je Slovenija na poti Grčije, Portugalske, Italije, Španije ...

Ta trenutek je za Slovenijo zelo velika priložnost, ena največjih, ki jih je imela v zadnjem času. Na žalost smo v času debelih krav, ko sta se cedila med in mleko, zamudili priložnost, takrat bi lahko res iz Slovenije naredili prvo Švico in ne drugo. Zdaj se žal soočamo s takšnim stanjem, kot je. Mene ne zanima, kdo je do tega pripeljal, dejstvo je, da smo ta hip tukaj in je stanje, kakršno pač je. Če bomo zamudili še štiri leta, prihodnji trenutek, potem je grški scenarij lahko še zelo optimističen.

Zakaj?

Ja, lahko bo še bistveno bolj pesimistično. Mi nismo tako pomemben igralec, kot je Grčija. Mi nismo država, za katero se bodo borili, ampak nas bodo preprosto povozili. Če ne bomo zdaj stopili skupaj kot pred dvajsetimi leti, in to vsi akterji od politike leve in desne do gospodarstva in sindikatov ter civilnih iniciativ, potem ne bomo 'zvozili'! To je priložnost, da dokažemo, da lahko znova vsi stopimo skupaj kot v devetdesetih. Bojim pa se, da ima Slovenija zdaj zadnjo priložnost.

Kaj je ta hip največja slovenska slabost? Zadolženost gospodarstva, javne finance, kje vi vidite največji problem?

Naša največja slabost je zagotovo, da še vedno nimamo gospodarja. V tistem trenutku, ko bi imela gospodarja, bi ta lahko začel reševati vse nakopičene težave. Zdaj pa se rešujejo same! Vsaka stvar se rešuje stihijsko na račun druge. V vsakem primeru potrebujemo nekoga, ki bo vajeti prevzel v roke in potem v okviru možnosti danih razmer začel vleči rešitve.

Ta hip imamo v Sloveniji okoli dvesto tisoč ljudi zaposlenih v gospodarstvu, ki še ustvarjajo dodano vrednost. To je desetina vseh državljanov, ki ustvarjajo prihodek tudi za davke in prispevke, za celotni javni sektor (za vojsko, socialo, za pokojninski sistem in tako dalje). Do zdaj je bilo tako, da smo iz tega denarnega 'fonda', ki ga je ustvarilo gospodarstvo, črpali in je še nekako šlo, zdaj pa tudi ta vlečni gospodarski konj vse bolj peša.

Končno se bomo morali posvetiti tudi njemu. Do zdaj smo se posvečali le tistim, ki so se znašli v težavah, kar je kratkoročno seveda prav. Če se nekdo znajde v težavah, mu seveda pomagaš oziroma mu nekaj daš, ampak to moraš od nekje pač vzeti. Dokler je bilo v vreči še kaj, smo lahko jemali, zdaj pa se vreča prazni bistveno hitreje, kot se polni. Prihajamo do tiste ravni, ko ne bomo imeli tistim v težavah česa dati.

Kruta realnost!

Lahko je reči 'dvignimo minimalno plačo', ampak če je ekonomija ne zmore plačati, je to realnost. Lahko govorimo o dvigu pokojnin, a če ni od kod vzeti, je zelo resen problem.

Demagogija, ki vzburja volivca?

Ja, seveda, čista demagogija. Zato mislim, da mora priti gospodar, ki bo to realnost razumel in bo končno razbremenil gospodarstvo.

Ja, ampak o potrebni razbremenitvi že leta, če ne celo desetletja, poslušamo, pa se še vedno ni zgodila. Zdaj volilni akterji spet pogrevajo to zgodbo. Zakaj se razbremenitev še ni zgodila?

Zato ker vsaka politika, ki vlada, hoče biti všečna. Cilj politike je ostati na oblasti. Gospodarstvu nekaj dati pa ljudje v glavnem razumejo kot 'glej ga, serje na poln kup'. Nekaj že ima, nekaj pa mu bomo še dali. To gledanje je zelo kratkoročno! Vsak najbolj butast kmet ve, da je treba najprej sejati, da bi potem lahko želi. Na tem področju so potrebni ukrepi. Verbalno je bilo sicer ukrepov še pa še, ampak ni bilo realizacije teh ukrepov.

Naše gospodarstvo pa ima eno slabo lastnost: podjetniki v glavnem niso taki kot jaz, zato se nočejo izpostavljati. Bom raje tiho, ker mi bodo sicer poslali davčno pa ne vem še kakšno inšpekcijo.

Podjetniki ne bodo šli na ulice ali pred parlament tako kot sindikati, avtoprevozniki ali kakšna civilna iniciativa, ker se preprosto bojijo in so raje tiho. Tisti ljudje, ki v imenu gospodarstva govorijo, pa imajo premajhno moč, da bi lahko kaj dosegli oziroma bi na kar koli lahko vplivali.

Sem pristaš decentralizacije, nekateri me označujejo za neoliberalca, ker ne maram prisile. Zato tudi zagovarjam, da so članstva v zbornicah prostovoljna, naj se izkažejo na trgu. Vendar pa bi morali iz vseh teh zbornic oblikovati neko telo, ki bi se lahko pogovarjalo z vlado in bi lahko pariralo sindikatom ter sporočilo, kaj je zares treba dati gospodarstvu, da bomo jutri spet iz njega črpali. Saj davki niso glavni slovenski problem.

Birokracija?

Ja, birokratske ovire, administracija je danes naš največji problem! Za gospodarstvo so danes problem tudi priveski. Če imate na primer dvajset zaposlenih in nimate nobenega invalida, morate eno bruto plačo odvajati za invalidski fond, pa sploh ne veste, kam ta denar gre. Pri sto zaposlenih je to pet ljudi. To je zame isti davek, kot ga v Italiji pobira mafija. Pet ljudi na listi, ki jih nikoli v življenju ne vidite.

Mi imamo uradno mafijo v Sloveniji. To so vse elementi, ki delajo podjetništvo in gospodarstvo manj konkurenčno. Na odpravljanju teh administrativnih ovir pri nas je končno treba začeti delati. To bi tudi najhitreje pomagalo našemu gospodarstvu.

Pa je to mogoče doseči na kratek rok? Lahko večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, o kateri tako radi govorijo politiki vseh barv, dosežemo čez noč?

Čez noč zagotovo ne. So pa seveda na voljo ukrepi, ki imajo lahko zelo hitre učinke. Najprej pa naj ponovim, nastopiti mora gospodar, ki bo rekel: 'Poslušajte, mi smo tukaj, možnosti so te in gremo!' Vsekakor potrebujemo prioritete. Ta država nima vizije, strategije in prioritet. To je zelo resen problem. Vsaka druga politična opcija, ki je prišla na oblast, je najprej zavrgla vse, kar je prejšnja naredila, in začela na novo snovati strategijo. Tako pač ne gre. Zdaj smo tukaj, kjer smo. V Italiji imajo nenehno težave z vlado/vladami, ampak vizijo in strategijo imajo nenehno isto.

Se vam ne zdi, da se v Sloveniji nekateri še vedno najbolj "hranijo" zlasti z delitvijo na leve in desne, na naše in vaše? Ali ni to zgrešeno?

Temu pravim čas pravljic pred volitvami. Bal sem se, da se bo to spet zgodilo, da se bodo spet prerekali, kdo je kriv, da smo tukaj, kjer smo. Teh obtoževanj levih in desnih in kdo je zmagal leta 1945 ... Zaradi vsega tega sem z optimizmom sprejel novici, da sta v volilno tekmo vstopila dva nova igralca – Janković in Virant.

Onadva sta tista, ki razmišljata, kaj bo jutri, ne samo, kaj je bilo včeraj! Jaz spoštujem Janeza Janšo, sem z njim tudi delal, ampak to, da ne moremo presekati tega, da če nekaj ni naše, je avtomatično slabo, te logike nikakor ne morem sprejeti.

Raje imam pametnega kralja kot neumen in sprt parlament! Če je v parlamentu stanje 45 proti 45 ali podobno, pa se bodo pogovarjali, ali bomo zmagali mi ali vi, namesto tega, da bi se ukvarjali z nujnim spreminjanjem zakonodaje, potem je parlamentarna demokracija zreducirana na raven igranja otrok v peskovniku. V parlamentu morajo biti ljudje, ki so pripravljeni delati in so pametni. Mene ne zanima, iz kakšne stranke so. Jaz lahko v Novem mestu podprem enega iz SDS, v Radovljici iz SD, v Ljubljani Viranta, zato ker hočem v parlamentu imeti 90 pametnih poslancev, ki niso strankarski vojaki! Zato sem tudi podprl Gregorja Viranta, ki je sporočil, da bo komuniciral z vsemi. On je človek dialoga, ki zna poslušati. Ne more imeti ena stranka najboljšega programa! Vse skupaj pa imajo lahko dobrega. Gregor Virant je tudi človek, ki je brez kazenske ovadbe.

Se vam zdi potem Janez Janša sporen, ker proti njemu teče postopek glede Patrie?

Meni se ne zdi sporen, se pa zdi to zagotovo sporno veliko Slovencem. Tu pa nastane takoj možnost polarizacije. Jaz sem prepričan, da mu je bila Patria 'nameščena', ampak polovica Slovencev tako ne misli. Prav zato pa mora priti nekdo, ki s tem ni obremenjen. Prepričan sem, da je Virant s svojo nekonfliktnostjo sposoben sodelovati tako z Janšo, Pahorjem, Jankovićem in vsemi drugimi.

Mnogi menijo, da gre pri nastopu Gregorja Viranta za tajni "pakt" med njim in Janezom Janšo. Čeprav je tudi res, da so bili ob Virantovi odločitvi, da vstopi v volilni boj najbolj osupli prav v SDS. Je bila to le igra?

Ravno to je tisto, kar meni pri Slovencih ni najbolj všeč. V Sloveniji vlada danes tako negativno ozračje, da če te nekdo povabi na kavo, ga boš takoj vprašal, kaj imaš za bregom … Meni so tudi mnogi rekli, da sem šel v politiko… Začnimo se preprosto zavedati, da je treba kaj spremeniti na bolje! Gregor Virant hoče to stanje premakniti na bolje. Prepričan sem, da isto želi Zoran Janković pa tudi Janez Janša. Zato pa se morajo usesti in nekdo od njih mora biti tisti, ki bo dovolj močan, da bo druge spodbudil oziroma prisilil, da se povežejo. Dokler sta bila dovolj močna le dva, je bila bitka zgolj med njima, zdaj pa so štirje močni igralci. Če bo eden od novih močnejši od preostalih treh, bo možnost povezovanja in sodelovanja med njimi bistveno večja. Sodelovanje pa je nujno. Mi potrebujemo vladno ekipo, ki nas bo potegnila iz položaja, v katerem smo.

Verjamete v povolilno koalicijo Virant-Janša-Janković?

Verjamem, če bo zmagal Virant – v to zmago sem prepričan – da so mogoče vse vrste koalicij … Prepričan pa sem tudi, da vladna koalicija ne bo več toliko pomembna, kot je bila v preteklosti. Koalicija mora biti veliko bolj odprta do predlogov opozicije, verjamem, da bo sodelovanje med opozicijo in pozicijo povsem drugačno, kot je bilo do zdaj.