Četrtek, 20. 7. 2017, 14.05
6 let, 7 mesecev
Slovenija bo hrvaške kršitve meje na morju zatožila Bruslju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,30
13
Zunanji minister Karl Erjavec je po srečanju koalicije in vlade zadovoljen z enotnostjo pri uresničevanju arbitražne sodbe in ukrepanjem po kršitvah Hrvaške. Po njegovem mnenju se je danes tudi potrdilo, da ima podporo premierja Mira Cerarja. Pismo Evropski komisiji o kršitvah sosede pa bo poslal, ko ga bo Cerar proučil in potrdil, je napovedal.
Erjavec pričakuje, da mu bo premier v prihodnjih dneh dal pooblastilo, da pošlje pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, to pa je že napisano. V izjavi za STA po seji vlade je pojasnil, da bi Evropski komisiji lahko pisal v okviru svojih pristojnosti, "a ne bi želel, da bi bilo v javnosti videti, kot da ravna enostransko in kot da nimajo skupne zunanje politike".
Zato bo pismo podpisal in poslal tedaj, ko ga bo premier proučil in potrdil, da je to njihova skupna politika do Hrvaške in do Bruslja, je povedal Erjavec, ki upa, da bo to v prihodnjih dneh.
Sicer pa je poudaril, da ima vlada pri vprašanju arbitraže ves čas enotno politiko. "Mi ne moremo dopustiti, da Hrvaška krši arbitražno odločbo, zlasti v tistem delu, ki nanaša na morje, kjer je meja dokončno določena," je poudaril.
Preberite še:
Vlada sprejela predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin
Slovenija bo hrvaške kršitve meje na morju zatožila Bruslju
Vlada je o implementaciji arbitražne razsodbe enotna, je po seji vlade povedal slovenski premier Miro Cerar.
Vlada je o implementaciji arbitražne razsodbe enotna, je po seji vlade povedal slovenski premier Miro Cerar. Dodal je, da bo vlada s hrvaškimi kršitvami meje na morju seznanila Evropsko komisijo. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec bo o incidentih o kršitvah sosede obvesti podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa.
Erjavec je v zadnjih dneh opozarjal, da Hrvaška krši arbitražno odločbo in suverenost Slovenije ter posega v schengensko območje. Ocenil je tudi, da Slovenija ne potrebuje šestmesečnega roka za implementacijo odločitve o meji na morju.
Vse od razglasitve arbitražnega sodišča v Haagu, po kateri Sloveniji pripada približno tri četrtine Piranskega zaliva, so hrvaški ribiči in policija večkrat kršili mejo in zapluli do sredine zaliva.
"Ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje"
Erjavec je sicer danes premierju predstavil predlog, da bi Evropsko komisijo obvestil o tem, kakšen je položaj po izdaji arbitražne odločbe. "Zlasti pa opozoril, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v tako imenovano schengensko območje," je dejal.
Izrazil je sicer zadovoljstvo, da enako meni tudi premier, zunanja politika pa ob tem ni razklana. "Tudi sam se strinjam, da je treba v dialogu rešiti tisti del meje, ki leži na kopnem," je še pojasnil zunanji minister in poudaril, da je vprašanje na morju zelo jasno.
"Sodišče je zelo natančno določilo, kako teče meja, določilo je tudi notranje morje Slovenije, in sicer okoli 80 odstotkov Piranskega zaliva, tudi območje teritorialnega morja Slovenije," poudarja minister.
"Hrvaška stran se ne vzdržuje enostranskih dejanj"
"Dokler Hrvaška ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije."
Kot je pojasnil, jih moti predvsem to, "da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj. Na morju je meja določena, njihova plovila pa ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje", je opozoril.
S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po besedah Erjavca krši tudi pravni red EU. Tako po njegovem mnenju tudi ne izpolnjuje pogojev za vstop v schengensko območje. "Moje mnenje je, da dokler ne spoštuje schengna na območju Slovenije, to pomeni, da ne spoštuje pravnega reda Evropske unije. Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengna," je pozneje na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister.
"Hrvaške kršitve so kršitev mednarodnega prava"
Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske in menil, da je primer Hrvaške podoben. Po njegovem prepričanju je zdaj pravi trenutek. "Če bomo čakali, bomo pa deležni očitka, da je bila meja na morju določena, pa se nismo odzvali," je dejal.
Kot je pojasnil pozneje, so hrvaške kršitve pravzaprav hujše kot, saj gre za "kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava". V primeru poljske pravosodne reforme gre namreč za "vprašanje notranje narave znotraj ene države".
"Treba je opozoriti tudi na stabilnost zahodnega Balkana," je ob tem še poudaril Erjavec. Prepričan je, da stabilnosti ni mogoče doseči, če ne bodo razrešena nekatera odprta mejna vprašanja. Tako bi lahko arbitražna sodba o meji med Slovenijo in Hrvaško pomenila tudi model urejanja odprtih mejnih vprašanj med drugimi državami.
"Slovenija bi jurisdikcijo na morju lahko začela izvajati takoj"
Kot je že pred tem dejal Erjavec, bi lahko Slovenija na morju začela jurisdikcijo izvajati takoj. "A smo rekli, da bomo potrpežljivi in mirni ter bomo spoštovali mednarodno pravo. Zato se mi zdi prava pot, da se najprej obrnemo na Evropsko komisijo, jo opozorimo, da imamo državo članico, ki ne spoštuje mednarodnih obveznosti," je pojasnil.
Če pa bo vlada odločila, da mora biti naslednji korak, da državni organi prejmejo navodila, ki so pristojna za varovanje suverenosti Slovenije, bodo seveda tako odločitev sprejeli, je še zagotovil Erjavec.
Potrjena povezava med arbitražno odločbo in pravnim redom EU
Zapisnik razprave Evropske komisije o arbitražni odločbi, ki je bil javno objavljen v sredo, potrjuje povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU. Čeprav je meja dvostransko vprašanje, to ima neposreden učinek na zakonodajo EU, tako da EU je pravno pristojna za to vprašanje, se glasi mnenje pravne službe Komisije, navedeno v zapisniku.
Mnenje pravne službe Evropske komisije je po neuradnih informacijah ključno vplivalo na stališče, ki ga je v začetku julija javno zavzel prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans: da od Slovenije in Hrvaške pričakuje uresničitev arbitražne odločbe.
To potrjuje v sredo objavljeni zapisnik razprave kolegija komisarjev o arbitražni odločbi na seji 4. julija v Strasbourgu, o katerem je danes prvi poročal časnik Delo. Zapisnik sicer v glavnem navaja poznana dejstva in stališča v povezavi z arbitražo.
Vključuje pa tudi stališča pravne službe Komisije: da je arbitražna odločba rezultat veljavnega mednarodnega dogovora, ki ga je EU podprla, in da se hrvaška pristopna pogodba izrecno nanaša na uporabo arbitražnega postopka za rešitev spora o meji.
Poleg tega pravna služba komisije po zapisniku zavzema stališče, da "čeprav je meja dvostransko vprašanje, to kljub temu ima neposreden učinek na zakonodajo EU in da EU tako ima pravno pristojnost glede tega vprašanja".
13