Pritiski z vrha niso ustavili kandidature Prednika za šefa SD

"Ne bom si premislil, grem na kongres," je danes povedal Jani Prednik in dodal, da bo s tem pokazal tudi spoštovanje do tistih, ki so ga po državi predlagali za predsednika SD. "Ponujam novo pot znotraj SD, pomladitev, svežino," je povedal in ocenil še, da se stranka zdaj preveč ukvarja s premierjem Janezom Janšo (SDS), premalo pa s programom, z alternativo, ki jo mora ponuditi, da bi bila za volivce bolj zanimiva.

Kdo je Prednika poskušal ustaviti

O pritiskih, da bi se umaknil že pred kongresom, Prednik ni bil pripravljen govoriti. Ni jih ne potrdil in ne zanikal. Neuradno pa je bilo v SD in drugod zadnje dni slišati, da se je za Fajonovo trudil mladi generalni sekretar Dejan Levanič, ki prihaja s Ptuja in ki računa, da bi v primeru zmage Fajonove ohranil moč in vpliv, ki ju ima v stranki. Prednikova kandidatura pa bi naj še posebej veliko razburjenja povzročila med vplivnimi politiki SD, ki prihajajo iz Koroške, ki jih je Prednik na zadnjih poslanskih volitvah vse po vrsti presenetljivo porazil in s tem  postavil v drugo ligo.

Prednika, ki je na zadnjih volitvah poslancev nastopil kot novinec, je v okraju Ravne na Koroškem volilo kar 21,3 odstotka volivcev, kar je bil drugi najboljši rezultat med vsemi kandidati SD v državi za Matjažem Hanom, ki je v Laškem zbral 24,1 odstotka. S tem je Prednik, ki sodi med mlajše poslance, rojen je leta 1987, v volilni enoti presenetljivo krepko prehitel takrat ministrico za obrambo Andrejo Katič (18,4) in njeno poznejšo državno sekretarko na ministrstvu za pravosodje Dominiko Švarc Pipan (16,7). Krepko pa je prehitel tudi, denimo, nekdanjega poslanca Jana Škoberneta, ki se je s 13,2 odstotka relativno slabo odrezal.

V SD je slišati, da si Škoberne z nekdanjim ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom obeta, da se bosta z morebitno zmago Fajonove rehabilitirala in spet vrnila. Oba sta se morala iz državne politike umakniti po ostrih očitkih o nedopustnem odnosu ministra Prešička do podrejenih, tudi do ministrovega voznika, ki je storil samomor in naj bi bil tudi žrtev šikaniranja. 

Odstop Prešička in ekipe, ki je delala z njim, je prejšnji premier Marjan Šarec sprejel januarja lani.

"Javni linč, ki se je zgodil, ni prizadel samo mene in mojih sodelavcev, ampak tudi tiste v kulturi, ki – kot bi rekel Prešeren – 'dobro v srcu mislijo'," je dogajanje takrat komentiral odhajajoči Prešiček. 

Foto: STA ,

V političnih strankah spopade za vodenje praviloma poskušajo končati že pred kongresi in tam delegati le potrdijo nespornega voditelja. A so tudi izjeme in presenečenja.

Kongres SD bo drugačen od kongresa DeSUS

Zadnji kongres presenečenj je bil v DeSUS, ko je predsednika Karla Erjavca, za katerega je veljalo, da je nepremagljiv, presenetljivo porazila Aleksandra Pivec, ki pa je po manj kot letu tudi že v velikih težavah.

Foto: Bojan Puhek

Podobno se je nekoč zgodilo Borutu Pahorju, ki ga je v SD, ko mu je razpadla vlada in je izgubil volitve, porazil Igor Lukšič. A tudi Lukšič potem ni zdržal dolgo.

A položaj pri spopadu za oblast v SD danes ni primerljiv z nobenim od teh kongresov, ker pri SD tokrat med kandidati ne bo dosedanjega predsednika Dejana Židana.

Na kongresu, ki ga bodo 10. oktobra zaradi epidemije koronavirusa izvedli na daljavo, bodo v SD volili tudi novo podpredsednico, saj je Fajonova, ki kandidira za predsednico stranke, s tega položaja odstopila. Fajonova je rojena leta 1971.

Podpredsednica že od prej bo ostala Andreja Katič, podpredsednika pa Jernej Pikalo in Matjaž Nemec.

Za Nemca je slišati, da si želi, da bi bila Fajonova izvoljena za predsednico, ker bi mu to odprlo pot v Evropski parlament na prihodnjih volitvah. Na zadnjih je bil po prednostnih glasovih tretji za Fajonovo in Milanom Brglezom, ki je k SD prišel iz SMC. Zaradi tega je Nemec ostal brez evropskega položaja, ki je plačan precej bolje od poslanskega v državnem zboru.