Primerov vsiljivega beračenja vsako leto več

Policisti se s primeri vsiljivega beračenja, ki se obravnava kot prekršek, srečujejo vsako leto pogosteje. Leta 2008 so našteli 384 kršitev, lani pa že 499. Več kot polovico primerov obravnavajo na območju Policijske uprave Ljubljana.

Kazen za vsiljivo beračenje: 41,7 evra

Vsiljivo beračenje je kot prekršek opredeljeno v zakonu o varstvu javnega reda in miru, ki velja o julija 2006. Če torej nekdo na vsiljiv ali žaljiv način druge nadleguje z beračenjem, se ga lahko kaznuje z 41,7 evra kazni, prav tako pa se mu lahko odvzame predmete, povezane s prekrški. Zakon iste pristojnosti dodeljuje tudi mestnemu redarstvu.

Največ vsiljivega beračenja je v Ljubljani Najpogosteje se s primeri vsiljivega beračenja po podatkih policije sodeč srečujejo na območju ljubljanske policijske uprave. Primerov je iz leta v leto več. Statistika iz leta 2007 kaže, da je bilo tovrstnih kršitev 157, leta 2008 215, nato pa je število leta 2009 za malenkost upadlo, a očitno naraslo leta 2010, ko so zabeležili kar 357 kršitev. Poleg tega so ljubljanski mestni redarji lani obravnavali tri take primere. Do 30. junija letos pa je bilo 182 kršitev.

V večini primerov gre za tuje državljane

In kot so pojasnili na ljubljanski policijski upravi, gre v kar dveh tretjinah primerov za tuje državljane, večinoma iz Romunije in Slovaške. Podobno ugotavljajo tudi na mariborski policijski upravi, kjer so v 28 od 32 primerov kršitev obravnavali tujce.

Na območju mariborske policijske uprave se sicer številke iz leta v leto spreminjajo. Tako so leta 2007 našteli 15 primerov vsiljivega beračenja, leto kasneje pa že 70. Leta 2009 je nato številka padla na 65, lani na 40, letošnja statistika pa bo očitno spet višja, saj so, kot zapisano, samo v prvem polletju zaznali 32 kršitev.

V Kranju so zabeležili 110-odstotno porast kršitev Na območjih ostalih policijskih uprav je primerov manj, so pa denimo na območju kranjske policijske uprave od leta 2009 do leta 2010 zabeležili kar 110-odstotno porast kršitev, in sicer iz 20 na 42. Drugod so številke za leto 2010 nižje kot tiste za leto prej.

Policisti in redarji ukrepajo ob osebni zaznavi ali prijavi

Na ljubljanskem mestnem redarstvu so poudarili, da zakonsko določilo ni usmerjeno k preganjanju mirnih mestnih beračev in da je ukrepanje možno le ob osebni zaznavi vsiljivega beračenja ali pa na podlagi prijave, ko gre za poseg v osebno integriteto posameznika, denimo, ko berač hodi za občanom, ga zmerja in denimo prijema za roke oz. oblačila.

Tudi na ljubljanski policijski upravi so razložili, da se policisti odzovejo na vsak klic oz. obvestilo, po besedah Bojana Kitla, vodje službe direktorja na mariborski policijski upravi pa najpogosteje pokličejo oškodovanci tovrstnega beračenja.

Mercator: Policijo pokličemo v skrajnih primerih Policijo kdaj pa kdaj pokličejo tudi trgovci, ko se srečajo z vsiljivimi berači pred trgovino. Kot so razložili v Mercatorju, beračev ne odganjajo agresivno. Če se pa slednji vedejo agresivno, jih opozorijo, kar ponavadi zadošča, policijo pa pokličejo le v skrajnih primerih, ko druga opozorila ne zadoščajo.

To velja predvsem v primerih, ko organizirane skupine skušajo s pretvezo zbiranja podpisov ali peticij od ljudi izsiliti ne le pozornost, ampak tudi denar, so dodali v Mercatorju.

Nekateri beračijo tudi med prodajo časopisa Kralji ulice Posamezniki, pa tudi predstavniki institucij, se občasno s pritožbami obrnejo tudi na društvo za pomoč brezdomcem Kralji ulice, ki izdaja tudi istoimenski časopis ter ga prodajajo brezdomci.

Dogaja se namreč, da se prodajalci ne držijo pravil in med prodajo časopisa tudi beračijo. A kot je povedala odgovorna urednica časopisa Mirjam Gostinčar, beračenje ob prodaji ni dovoljeno, saj ravno prodaja časopisa predstavlja alternativo, zaradi katere beračenje ni potrebno. Cena časopisa je sicer fiksna, znaša pa en evro.

Prav tako se mora prodajalec, ki ne sme biti pod vplivom drog ali alkohola, do strank vesti nevsiljivo in če nakup časopisa odklonijo, mora to tudi upoštevati. Hkrati mora imeti prodajalec izkaznico ter jo mora nositi na vidnem mestu. Če na društvo dobijo pritožbe na račun katerega od prodajalcev, se z njim pogovorijo in ga poskušajo usmerjati h korektnosti, saj, kot poudarja Gostničarjeva, njihov namen ni izključevati.

Denarja za zavetišče praviloma ne potrebujejo Od beračev je kdaj slišati tudi, da zbirajo denar za zavetišče, kjer bi preživeli noč. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so pojasnili, da uporabniki plačajo le v zavetišču Centra za socialno delo Ljubljana Center, v ostalih zavetiščih, ki jih sofinancira MOL pa plačilo ni potrebno. Za ostale organizacije, ki nudijo možnost prenočevanja, na MOL podatkov sicer nimajo, a kor dodajajo, jim ni znano, da bi zahtevali plačilo.

Kot rečeno, se spanje plača le v zavetišču, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Ljubljana Center. Enota je zaprtega tipa, kar pomeni, da je namestitev možna le z ustrezno odločbo pristojnega centra za socialno delo. Ta odločba prinaša tudi državno socialno pomoč, brezdomec pa 80 odstotkov te pomoči nameni zavetišču za namestitev. Ostala zavetišča so odprtega tipa.