SiolNET. Novice Slovenija
0,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Previdno v naravi, medvedi so se že prebudili

0,58

termometer

rjavi medved
Foto: STA

Po zimskem spanju so medvedi že aktivni in večina jih že hodi naokoli, zato je na mestu previdnost pri gibanju v naravi. Lani je bilo ob epidemiji covid-19 v naravi več ljudi, kar je bilo moteče tudi za medvede, leto je izstopalo tudi po obilni letini bukovega žira, pomembni hrani za medvede, pravi poznavalec teh živali Klemen Jerina.

Kot vselej so zimsko spanje najprej zaključili mladi medvedi obeh spolov in odrasli samci. Zatem samice z mladiči iz prejšnjega leta, ki so torej kotile lansko zimo in brložijo skupaj z mladiči.

Kot zadnje pa brloge zapustijo samice, ki so kotile to zimo. Te so sicer budne že prej, a ne zapustijo brlogov, dokler mladiči niso dovolj močni, je za STA pojasnil profesor za ekologijo in upravljanje prostoživečih živali z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Klemen Jerina.

Poleg tega spanje najprej zaključijo medvedi, ki imajo brloge na nižji nadmorski višini, kjer je topleje in je tudi manj snega. Pri nas je to na območjih Menišije, Loža, Starega trga in nižjih delov Kočevske. Na dolžino zimskega spanja pa sicer ključno vpliva dolžina zime in debelina snega. In v vse več območjih se je pokazalo, da se obdobja zimovanja medveda krajšajo zaradi klimatskih sprememb, je izpostavil Jerina.

Na dolžino zimskega dremeža vpliva tudi dostopnost hrane. V letih, ko bukve močno obrodijo, so medvedi aktivni večji del zime, kot v letih, ko te ne obrodijo. Čas brloženja se verjetno krajša tudi s krmljenjem divjadi, kar je bilo na primer značilno za Slovenijo, je izpostavil.

Lansko leto je pri nas izstopalo po obrodu bukve, bukovega žira, ki je morda najbolj priljubljena hrana medveda ter eden ključnih prehranskih virov v jesensko-zimskem času in vse do zgodne pomladi.

"Bukev je nekakšen pogonski stroj naših gozdov in bukov žir gorivo za številne vrste, vključno z medvedom. V letih, ko je obrod močan, kot je bilo lani, se medvedi pomaknejo v sestoje z bukvijo in tam dolgo ostanejo. V takih letih se zmanjša pogostnost povozov medveda, zmanjša se tudi pogostnost konfliktov med človekom in medvedom," ugotovitve stroke povzema Jerina.

Leta 2019 največ konfliktov človeka z medvedom

Konflikti z medvedom so bili pri nas na zgodovinsko najvišji ravni leta 2019, kar je po besedah Jerine primarno posledica večanja številčnosti in prostorske razširjenosti medveda v Sloveniji. Lani pa je število konfliktov v primerjavi s predhodnim letom upadlo, kar je po njegovem posledica obilnega obroda bukve. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je lani rjavi medved pri nas povzročil 313 škodnih dogodkov, leto prej pa 449. Jerina sicer letos pričakuje ponovni rekord v številu konfliktov.

Sicer pa je medvedov zimski dremež plitev in ga lahko hitro prekine nemir v okolici, ob približevanju ljudi pa medvedi pogosto tudi zapustijo brlog.

"Zaradi tega je letos, ko se je zaradi epidemije covid-19 veliko ljudi rekreiralo v naravi, marsikateri medved pozimi menjal brloge, prekinjal spanec in se umikal ljudem. Glede tega bi bila potrebna večja obzirnost ljudi in ohranitev mirnih območij za živali," je opozoril strokovnjak, ki meni, da je pri obisku gozda v dobro živali smiselno ostajati na urejenih poteh in blizu naselja, kar še zlasti velja pozimi.

Je pa Jerina dodal še, da na konkretno dolžino spanja pri nekem medvedu v nekem letu vplivajo vsi omenjeni dejavniki, so pa ob tem pomembne tudi individualne razlike. "Tako so lahko razlike med posamezniki drastične; nekateri medvedi praktično ne spijo več, rekorderji pa pri nas prespijo skoraj pol leta," je še pojasnil za STA.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin