Sreda, 20. 12. 2017, 10.26
6 let, 4 mesece
Preverite, koliko bi po novem plačevali za zavarovanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,60
6
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je usklajen z ministrstvom za finance, je danes povedala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in dodala, da je v torek čistopis zakona poslala koalicijskim partnerjem. Prispevek, ki bo nadomestil dopolnilno zavarovanje, bo razdeljen v pet razredov, znašal bo od 20 do 35 evrov.
Višina zneska prispevka bo po besedah ministrice odvisna od statusa zavarovanca, v okviru tega statusa pa od višine njegovega dohodka. Osebe, ki so v delovnem razmerju, in upokojenci z manjšimi prihodki od minimalne plače bodo po predlogu zakona plačevali 20 evrov prispevka, s prihodki med minimalno in povprečno plačo 25 evrov in z višjo od povprečne plače 25 evrov. Brezposelni, prejemniki iz zavarovanja za starševsko varstvo ter tisti, ki sami plačujejo prispevke, bodo plačevali 20 evrov. Vsi ostali pa bodo plačevali 30 evrov.
Takšen prispevek bo sicer omogočal manjšo solidarnost, kot bi si je ministrica želela, a "če hočemo pripeljati zakon k življenju, so potrebni določeni kompromisi". Si pa Kolar Celarčeva šteje za velik uspeh, da so uspeli pripeljati ta zakon do tega nivoja.
Prvi osnutek predvideval sedem razredov
V prvem osnutku zakona, ki je šel z začetkom februarja v javno razpravo, je bil predviden prispevek v obliki sedmih razredov, znašal pa bi med 20 in 75 evrov. Po drugem osnutku, ki so ga koalicijskim partnerjem poslali v usklajevanje maja, bi zdravstveni prispevek znašal 2,1 odstotka od bruto dohodkov posameznika, pri čemer je bila predvidena kapica, tako bi državljani plačevali med štiri in 140 evrov.
Kot je dejala ministrica v današnji izjavi za medije, bo več kot polovica zaposlenih po novem sistemu plačevala manj, kot danes plačuje dopolnilno zavarovanje, prav tako bo plačevalo manj 90 odstotkov upokojencev.
Kolar Celarčeva bo predlagala krivdno razrešitev Andraža Kopača (na sliki).
Za vodenje novega inštituta predlagala Ano Žličar
Vladi je v obravnavo predlagala tudi akt o ustanovitvi samostojnega javnega zavoda, ki se bo imenoval Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, namenjen pa bo tudi za zdravljenje odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. Prav tako vladi predlaga, naj za v. d. direktorice inštituta imenuje Ano Žličar, ki je bila v preteklosti generalna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana. Inštitut bo deloval v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Svet inštituta, ki bo nadzorni organ, bo vodil Igor Gregorič, medtem ko bo en član v svetu predstavnik staršev.
Kolar Celarčeva bo v četrtek v sprejem na vladi predlagala še imenovanje Janeza Lavreta za generalnega direktorja slovenjgraške bolnišnice in krivdno razrešitev Andraža Kopača z mesta generalnega direktorja UKC Ljubljana.
6