Petek, 5. 2. 2021, 14.47
3 leta, 10 mesecev
Preporod humanistike: slovenski študiji
V 20. stoletju je bil človek postavljen v zgodovinsko situacijo, ko je moral braniti svojo človéčnost v izrazito nečloveških razmerah. Prelom novega tisočletja je obetal preporod in čutiti je bilo neko novo pričakovanje … Pričakovani preporod naj bi posameznemu narodu obrodil večjo enakovrednost in enakopravnost. V svetu večje enakosti so se pričakovale razmere, ko narodi v svoji partikularnosti razvijajo lastno jezikovno in kulturno bogastvo ter porodijo družbo meddisciplinarnega povezovanja znanj. Z vstopom v 21. stoletje pa se je namesto povezovanja in spoštovanja do ohranjanja in razvijanja posameznih kulturnih, jezikovnih in zgodovinskih posebnosti nekega naroda začelo raztapljanje v konglomerat internacionalnosti.
Zdi se, da internacionalizacija znanosti ni obrodila sadov na medkulturni in meddisciplinarni izmenjavi znanj, kar je verjetno njena osnovna predpostavka. Razumevanje distinkcije med internacionalnostjo in internacionalizacijo znanja namreč primarno določa, da se mednarodno izmenjevanje in predajanje znanj v znanstvenoraziskovalni stroki ne zamenjuje s prodajanjem narodne zavesti – predvsem jezika. Je družba znanja z željo po pridobitvi novih vedenj zašla v času, ko se izgubljeno išče neka univerzalna identiteta, ki bi (po)skrbela za vse narode po enakih merilih in v enaki meri?
Seveda tovrstni univerzalizem ne obstaja, in tudi nobena mera, če je demokratična, ne more nekemu jeziku ter kulturi enakovredno in enakopravno zmeriti veljave njegove narodne (samo)zavesti, jo umeriti z nekim drugim narodom ali ovrednotiti po tako imenovanih internacionalizacijskih merilih.
Z željo po ohranjanju in skrbi partikularnega ter razširitvi in razvoju k medkulturnemu in interdisciplinarnemu izmenjevanju znanj se je zasnovala Fakulteta za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Fakulteta za slovenske in mednarodne študije je razvila edinstven študijski program Slovenski študiji prav na zavedanju o pomenu preučevanja in raziskovanja slovenske kulture, njenih gradnikov, vplivov in interakcij. V slovenskem prostoru je študijska smer slovenoslovja edinstvena prav zaradi usmerjenosti študijskega programa k naddisciplinarnemu ohranjanju, preučevanju in razvijanju slovenskih kulturnih temeljev.
Program obsega na primer vsebine od zgodovine Slovencev do novejše zgodovine, vprašanja narodnih in nacionalnih konceptov, programov in pojava ideologij, etičnih raznolikosti, družbenopolitičnih okoliščin in položaja Slovenije v mednarodnem prostoru pred in po osamosvojitvi, mednarodnega pravnega varstva manjšin v Sloveniji in diaspori, okoljskega vidika trajnostnega razvoja, preučevanja slovenske in evropske književnosti ter bralne kulture, naravne in kulturne dediščine, slovenske filozofije in filozofije medkulturnosti …
Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze lahko vizijo ohranjanja, preučevanja in razvijanja slovenskih kulturnih temeljev doseže le z interdisciplinarnim in naddisciplinarnim zlitjem humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih vsebin, kar je v nedavnem poročilu ob akreditaciji študijskega programa Slovenskih študijev 2. in 3. stopnje poudarila tudi skupina strokovnjakov Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu.
Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze želi usposabljati kreativne, motivirane, zavedne in odgovorne predstavnike slovenske družbe, ki bodo znali prepoznati pomen in zapletenost vprašanj ter odgovorov na raznolikih področjih, s katerimi se bodo spoprijemali v vsakdanjem življenju.
Pridruži se slovenskim intelektualcem, ki potujejo skozi zgodovino, filozofijo, kulturo in geopolitiko tudi ti!
Ko izbiraš prihodnost, izberi slovensko!
Informativni dnevi: 12. in 13. 2. 2021
Prijavni roki na dodiplomske študijske programe: 16. 2.–19. 3. 2021
Več na fsms.nova-uni.si!
Naročnik oglasne vsebine je Fakulteta za slovenske in mednarodne študije Nove univerze.
