Petek, 1. 12. 2023, 16.45
11 mesecev, 4 tedne
Predsednica odlikovala Sovo, ki jo njena svetovalka ruši
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je s srebrnim redom za zasluge odlikovala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), je danes objavljeno v Uradnem listu RS. To dejstvo je po svoje zanimivo, ker je njena svetovalka Tatjana Bobnar, bivša notranja ministrica, na zasedanju parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb sprožila preiskavo, ali je Sova popustila pred domnevnimi pritiski in vpletanjem premierja Roberta Goloba v njene operativne dejavnosti. Pirc Musarjeva je v tej zgodbi Bobnarjevo odločno podprla.
Kot je objavljeno v današnji izdaji Uradnega lista, je predsednica republike Sovi podelila srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Republike Slovenije ter za odlično sodelovanje na obveščevalno-varnostnem področju v mednarodnem prostoru.
Sova je sicer decembra lani zabeležila enega pomembnejših uspehov v svoji 30-letni zgodovini, ko so v Sloveniji prišli na sled dvema ruskima tajnima agentoma in ju nato prijeli zaradi vohunjenja. Uspeh je odmeval tudi v mednarodnem prostoru, saj naj bi bila vohuna uslužbenca ruske zunanje tajne službe SVR, kar bi bilo prvo odkritje agentov te službe v Evropi po letu 2010. Vsi ilegalni ruski vohuni, ki so jih odkrili vmes, naj bi bili operativci ruske vojaške tajne službe GRU, ki velja za manj sofisticirano od SVR.
Črn madež za ugled Sove in države
A na ta velik uspeh protiobveščevalne dejavnosti Sove je konec oktobra padel velik madež, ko so po pričanju bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar, zdaj svetovalke Pirc Musarjeve za človekovo varnost, in bivšega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava pred sicer zaprtimi vrati parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje vpletanje politike v delo policije, ter nato še komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) prišli na dan očitki, da naj bi premier Robert Golob pritisnil na Sovo in dosegel zamik aretacije vohunov, menda zaradi poreferendumskega slavja.
Kot se je izkazalo, je bila akcija proti vohunom – sodni nalog je dejansko predvideval hišno preiskavo, aretacija pa je bila posledica te preiskave – predvidena teden dni prej, kot je bila dejansko izvedena, a kot je zatrdil direktor Sove Joško Kadivnik, ki je vodil operacijo, se je za to odločil sam iz operativno taktičnih razlogov. Zanikal pa je, da bi premier kakorkoli vplival nanj in na njegovo odločitev.
Če bi sicer ti očitki držali, bi Golob z neposrednim vpletanjem v operativne dejavnosti organov pregona kršil zakon. A kršili bi ga tudi Kadivnik in tedanji generalni direktor policije Lindav ter pristojni tožilec, ki so vsi sodelovali pri načrtovanju operacije in se na koncu tudi strinjali, da je do preložitve prišlo.
Knovs medtem še vedno skuša ugotoviti, kaj naj bi se dogajalo konec lanskega novembra oz. v začetku decembra, ko je prišlo do aretacije, pa čeprav so bili tudi člani komisije še isti dan, ko je bila izvedena aretacija, o tem obveščeni, tako kot je bil tudi predsednik vlade, notranja ministrica in drugi, ki so med prejemniki tovrstnih informacij Sove.
Toda v tem procesu, ki zdaj poteka precej pred očmi javnosti, je bilo razkritih kar nekaj informacij, ki po opozorilih pristojnih škodijo tako ugledu države kot Sove, pa tudi sodnemu procesu, ki že poteka proti omenjenima vohunoma.
Predsednica svetovalko še naprej podpira
V zadevi je prišlo tudi do več vprašanj, ali so bili razkriti tajni podatki in ali sta imela Bobnarjeva in Lindav morda odvezo molčečnosti. Zdaj je že jasno, da tovrstne odveze nista imela niti nista zanjo zaprosila. Zahtevo Knovsa, da bi odvezal molčečnosti Lindava, pa so na Sovi zavrnili, ker postopek proti vohunoma še poteka. Po naših informacijah je bil proti osebam, ki so razkrivale tajne podatke, po uradni dolžnosti začet tudi postopek za kazensko ovadbo. To pa nista nujno le Bobnar in Lindav.
Če je Bobnarjeva kršila zakon o varovanju tajnih podatkov, bi to lahko pomenilo resne posledice zanjo. Ona zatrjuje, da javnosti ni razkrivala nobenih tajnih podatkov, predsednica republike pa se ji je postavila v bran in zagotovila, da svoji svetovalki še naprej zaupa. Tako je prevzela tudi del odgovornosti na svoja ramena.
Bobnarjeva vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab. Poudaril je, da je Bobnarjeva pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.
"Podane prijave glede nepravilnosti in nedopustnih ravnanj oseb na najvišjih funkcijah v državi v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi institucijami, ki so eden temeljev demokratične države, pa že po sami naravi stvari ne morejo škoditi interesom države ali ogrožati nacionalne varnosti, temveč prav nasprotno - so namenjene zaščiti načela vladavine prava, za kar se zavzemamo," je zapisal Švab.
Kot je še dodal Švab, z morebitno kazensko ovadbo niso seznanjeni, bodo pa v nadaljnjih postopkih "brez težav pojasnili in pred pristojnimi državnimi organi ovrgli vse neutemeljene očitke". Ob tem je še poudaril, da kriva ovadba predstavlja kaznivo dejanje. Zagovornik Tatjane Bobnar še ocenjuje, da gre za poskus njene diskreditacije in odvračanje pozornosti od nepravilnosti in kršitev zakonodaje, o katerih je javno spregovorila.
Da so navedbe zavajajoče in namenjene zgolj škodovanju in diskreditaciji Lindava, ocenjuje tudi Lindavov zagovornik Gregor Verbajs. Kot je zapisal v odzivu, vsebina, o kateri je Lindav govoril na zaprtem delu seje parlamentarne komisije, ne more biti označena s stopnjo tajnosti, zato tudi ni potreboval odveze molčečnosti. Tudi on je opozoril na 6. člen zakona o tajnih podatkih. "V skladu z določili zakona o kazenskem postopku, ki velja tudi za zaslišanje prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, je priča dolžna govoriti resnico, in ne sme ničesar zamolčati, krivo pričanje pa predstavlja kaznivo dejanje," je še navedel Verbajs.
"Moja stranka je kljub zavedanju, da ne operira s tajnimi podatki, z vso skrbnostjo do konkretnega primera od predsednika preiskovalne komisije zahtevala zaprtje seje za javnost, ki tako s strani moje stranke ni bila seznanjena z nobenim delom vsebine zaslišanja na zaprti seji," je Verbajs zapisal v odzivu. Po njegovih navedbah so kljub temu nekateri mediji takoj po zaslišanju že razpolagali z vsebino zaprtega dela seje, kar pa da je bistveno bolj zaskrbljujoče.
Tudi Lindavov odvetnik z domnevno vloženo ovadbo ni seznanjen. Če pa informacija drži, gre po njegovih besedah brez dvoma za krivo ovadbo.
V Sovi ponosni
Kljub vsemu so se v Sovi na družbenem omrežju X odzvali s ponosom "na izkazano čast v službi nacionalne varnosti Republike Slovenije".
Ponosni na izkazano čast v službi nacionalne varnosti Republike Slovenije.https://t.co/5hmlHR7plu pic.twitter.com/OhNysON5q2
— Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (@SOVA_SLO) December 1, 2023
V današnjem Uradnem listu je sicer objavljena odločitev Pirc Musarjeve o podelitvi odlikovanj kar 22 odlikovancem. Gre za prva odlikovanja, ki jih bo predsednica podelila predvidoma na slovesnosti 21. decembra.
Zlati red za zasluge bo prejela Ginekološka klinika UKC Ljubljana, posmrtno pa za izjemne zasluge pri osamosvajanju Slovenije in za odgovorno ter načelno politično držo tudi dolgoletni poslanec SD Miran Potrč. Posthumno bo predsednica častni znak svobode podelila tudi nekdanjemu komandirju novomeške policijske postaje Borutu Novaku. Red za zasluge pa bo med drugim prejel tudi načelnik civilne zaščite Srečko Šestan.
