Robert Golob
Petek, 21. 11. 2025, 6.35
1 ura, 29 minut
Pred DZ imenovanje Kokalj in Zlobka v Golobovo ministrsko ekipo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Ministrska kandidata sta v ponedeljek že dobila zeleno luč pristojnih parlamentarnih odborov.
Poslanci bodo danes v okviru mandatno-volilnih zadev odločali o imenovanju Andreje Kokalj in Branka Zlobka na čelo pravosodnega in notranjega ministrstva. Na čelu teh resorjev bosta nekaj mesecev pred koncem mandata nasledila dosedanja ministra Andrejo Katič in Boštjana Poklukarja, ki sta odstopila po oktobrskem napadu v Novem mestu.
Kandidat za notranjega ministra je poslanec Svobode Branko Zlobko. V predstavitvi pred člani odbora DZ za notranje zadeve je med prioritetami izpostavil romska vprašanja, krepitev kadrov ter nadaljevanje sprejemanja predloga zakona o varstvu javnega reda in miru. Pri ukrepih se je zavzel za iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo, ne glede na kratek preostanek mandata.
Branko Zlobko
Kandidatka za pravosodno ministrico pa je dosedanja državna sekretarka na resorju, ki ga bo od zdaj vodila, Andreja Kokalj. Kot je napovedala pred člani odbora DZ za pravosodje, se bo osredotočila na dokončanje zakonskih predlogov in drugih projektov, ključna naloga bo stabilno, odgovorno in strokovno vodenje resorja.
Andreja Kokalj
Prav danes bodo sicer poslanci v okviru glasovanja odločali tudi o sprejetju svežnja zakonodaje za reformo pravosodja. Gre za paket štirih med seboj povezanih zakonov, in sicer novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter novel zakona o sodnem svetu in o državnem tožilstvu.
Oba ministra pa bosta po tragičnem dogodku v Novem mestu morala zagristi tudi v izvajanje ukrepov, ki jih prinaša Šutarjev zakon.
Vodenje vrhovnega sodišča
Poslanci bodo danes v okviru glasovanj med drugim odločali tudi o imenovanju vrhovnega sodnika Damjana Oroža na čelo vrhovnega sodišča za šest let. Zdajšnji predsednik Miodrag Đorđević, ki je vodenje vrhovnega sodišča prevzel na začetku leta 2023, se bo moral namreč konec leta upokojiti, še pred koncem svojega mandata. Vrhovni sodnik lahko funkcijo opravlja le do 70. leta starosti.
