Poslanci o zakonu o psihoterapiji: podpora iz Svobode in NSi

Vladni predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti ureja področje izvajanja psihoterapije v Sloveniji, ki je bilo v Sloveniji predolgo neurejeno, je dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež. Poudaril je, da lahko danes psihoterapijo izvaja vsakdo brez ustrezne izobrazbe in brez ustreznega nadzora, kar predstavlja resno tveganje za duševno zdravje uporabnikov.

Predlog zakona regulira psihoterapevtsko dejavnost kot samostojno zdravstveno dejavnost in uvaja regulacijo poklica psihoterapevta v zdravstveni dejavnosti. "Postavlja zahteve za usposabljanja in izobraževanja. Predvsem pa odpira pot za koriščenje psihoterapevtskih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar pa bo psihoterapija postala tudi bistveno dostopnejša. Po sprejetju zakona bo namreč mogoče v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja na napotnico koristiti storitve psihoterapije, kar danes v takšni obliki ni mogoče in je zato za mnoge, predvsem ranljive skupine psihoterapija nedostopna," je izpostavil Kordež.

Zakon ni popoln

V poslanski skupini Svoboda, SD in Levica so k predlogu zakona vložili nekaj dopolnil, o katerih bo DZ glasoval v četrtek.

Predlog zakona je rešitev, ki najverjetneje ni popolna, vendar je prestala kar nekaj sit, je poudarila Lucija Tacer Perlin (Svoboda). Predlog zakona predvideva dve poti do izobrazbe. Prva je strokovno usposabljanje, kjer oseba z magisterijem iz psiholoških, pedagoških, socialnih in zdravstvenih smeri naredi še dodatno usposabljanje, ki vključuje 1.200 ur teoretične osnove, 600 ur teorije iz psihoterapevtskega pristopa, 180 ur osebne izkušnje, 650 ur prakse pod supervizijo in 200 ur s supervizorjem in zaključno preverjanje. Druga pot je magisterij iz psihoterapije, za katerega pa še ni akreditiran noben program v Sloveniji, je dejala.

Robert Janev (Svoboda) je izpostavil pomen preventive na področju psihoterapije. V tem predlogu zakona vidi možnost preventive, saj bo otrokom, ki se spopadajo s čustvenimi in duševnimi stiskami, omogočil pogovor s strokovno usposobljenim kadrom.

Dolge čakalne dobe za psihoterapevte

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da je urejanje psihoterapevtske dejavnosti tema, ki deli. Pri tem je poudarila, da je področje psihoterapevtske dejavnosti treba urediti, saj se trenutno marsikdo samookliče za psihoterapevta, kar najbolj škoduje bolnikom, ki uporabljajo njihove storitve. Izpostavila je tudi dolge čakalne dobe za psihoterapevte. "Če bo ta zakon vzpostavil red, je vreden naših glasov," je zatrdila.

O dolgih čakalnih dobah, ki lahko v nekaterih primerih znašajo tudi več kot šest let, je spregovoril tudi poslanec NSi Jožef Horvat. Poudaril je, da je imela med državami EU Slovenija leta 2021 najvišjo stopnjo samomorov z 19,8 smrtne žrtve na sto tisoč prebivalcev. Izrazil je tudi nasprotovanje novemu 37.a členu, ki določa, da se lahko študijski programi za izvajanje akademskega izobraževanja v prvih petih letih od uveljavitve zakona akreditirajo samo v okviru javnih univerz.

Del psihoterapevtov DZ poziva, naj glasujejo za

Poslanci so sicer že maja izglasovali, da je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, predlog pa so na začetku julija podprli tudi člani odbora za zdravstvo. Koalicija je obravnavo predloga zakona zamaknila na jesen po tistem, ko so se pojavili očitki o nasprotju interesov psihiatrinje Mojce Zvezdane Dernovšek, ki je kot članica delovne skupine pripravljala predlog, nato pa postala dekanja nove fakultete za psihoterapijo.

Pred četrtkovim glasovanjem predstavniki pacientov in nekateri psihoterapevti DZ pozivajo, naj zakon podprejo. "Poslanci imajo prvič možnost, da so del zgodovinskega prelomnega trenutka in prvič po 20 letih javno pokažejo, da jim je mar za trpeče in najranljivejše," so zapisali v izjavi za javnost. 

Predstavnik društva Altra Tilen Recko je dejal, da je nesprejemljivo, da bi uporabniki ostali brez zakona. Ureditev področja je po njegovih besedah nujna za dostop dolgotrajno izključenih oseb s težavami v duševnem zdravju do storitev, ki so jim bile do zdaj večinoma nedostopne. "Društvo in naši uporabniki pričakujemo, da bodo vse vpletene stroke sodelovale pri tem, da zakon zaživi in koristi tistim, za katere je napisan – ljudem," so zapisali njegove besede.

Predsednica Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Ksenja Kos je poudarila, da je treba psihoterapijo obravnavati kot samostojno znanstveno vedo in kot samostojen poklic. Pričakuje, da bodo z zakonom postavljeni jasni kriteriji za strokovno delo psihoterapevtov, kar je tudi ključno za nadaljnji razvoj psihoterapije, za zaščito uporabnikov ter za zagotavljanje kakovosti in strokovnosti. Dodala je, da zakon v tej fazi ni optimalen in da so mogoče izboljšave, kljub temu pa zveza sprejem zakona podpira.

Novice Strokovnjakinje ponovno pozvale k ustavitvi obravnave predloga zakona o psihoterapiji. Kaj pravijo na ministrstvu?