Ponedeljek, 25. 6. 2018, 16.30
6 let, 5 mesecev
"Politika si še naprej zakriva oči, bolnikom v vrstah pa bo prekipelo"
Slovenija je s svojimi 27 leti mlada država, a hkrati je to obdobje, v katerem so se zgodile številne spremembe. Zdravstvo je področje, ki je, kot tehnologija, v zadnjih desetletjih izredno napredovalo. Alojz Ihan razvoj medicine v tem obdobju primerja z razvojem avtomobilizma. Kot pravi, je govoriti o starih, dobrih časih medicine podoben nesmisel kot govoriti o starih dobrih avtomobilih. Hkrati opozarja na pomembne razvojne zaostanke slovenskega zdravstvenega sistema.
Razvoj medicine je bil v zadnjega četrt stoletja najmanj tako hiter kot razvoj avtomobilizma, pravi Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na ljubljanski medicinski fakulteti.
"Položaj slovenskega bolnika je, podobno kot položaj slovenskega uporabnika avtomobilov, v prvi vrsti določen s svetovnimi razvojem in trendi. Podobno, kot se danes Slovenec vozi v neprimerljivo boljšem, varnejšem, zmogljivejšem in udobnejšem avtomobilu, je tudi v primeru bolezni zaradi razvoja tehnologij (genskih, slikovnih, imunskih) veliko bolj natančno diagnosticiran in učinkoviteje zdravljen," pravi Ihan. Meni, da je zato govoriti o starih, dobrih časih medicine podoben nesmisel kot govoriti o starih, dobrih avtomobilih.
Na eni strani naglo podaljševanje življenjske dobe
Kot jasen dokaz tega, da je medicina danes mnogo bolj učinkovita, Ihan navaja naglo podaljševanje življenjske dobe, ki je v zadnjega četrt stoletja predvsem posledica učinkovitejšega zdravljenja starostnikov in skrbi zanje. Kot pravi, gre pri tem za mnogo boljše obvladovanje kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, avtoimunske bolezni, in pa učinkovito zdravljenje raka z novimi zdravili.
Zaradi resnih razvojnih zaostankov državljani Slovenije od medicine ne dobimo toliko, kot bi lahko, glede na naš standard in geografski položaj.
Na drugi strani resni zaostanki v razvoju našega zdravstvenega sistema
Po drugi strani so se v razvoju našega zdravstvenega sistema, ki mora dobre medicinske prakse distribuirati državljanom, pojavili resni razvojni zaostanki, zaradi katerih državljani Slovenije od medicine ne dobimo toliko, kot bi lahko, glede na naš standard in geografski položaj, meni han.
"Namesto nacionalnega konsenza o tem, da moramo v zdravstvo investirati kot v eno glavnih razvojnih priložnosti države in ga skupaj s farmacevtsko industrijo uveljaviti kot v prvi vrsti izvozni produkt, je politika z zdravstvom začela igrati ideološke igrice. Posledica je bila popolna socializacija zdravstva, v katerem je državljanom brez kakršnihkoli obveznosti in odgovornosti za zdravje obljubljeno vse, kar zmore medicina. Ker taka pravljična politična formula ni uresničljiva v realnem svetu, je zdravstvo, ki mu je bilo po političnih formulah namenjeno vedno manj sredstev, začelo po eni strani razvojno zaostajati," Ihan opisuje stanje, zaradi katerega, kot pravi, pacienti do storitev, do katerih bi bili upravičeni, niso mogli priti zaradi nezadostnih kapacitet.
Stanje na otroški srčni kirurgiji dobra ilustracija razvojnega zaostanka zdravstva
Dobra ilustracija razvojnega zaostanka je stanje na otroški srčni kirurgiji, pravi Ihan. "Če bi pred dvajsetimi leti imeli strategijo razvojne, ekspanzivne medicine, bi danes zdravili otroške srčke na celotnem območju nekdanje Jugoslavije in tudi širše in ne bi imeli problema z vprašljivo racionalnostjo oddelka za 80 otrok letno," opozarja Ihan ter dodaja, da so nas med tem drugi dohiteli in prehiteli.
"Sprijazniti se moramo, da smo to razvojno priložnost zaradi amaterskih politikov zapravili, kot smo jo zapravili na primer na področju bančništva," o otroški srčni kirurgiji pravi Alojz Ihan.
Nedopustne in zdravju škodljive čakalne dobe
Zaostanek s kapacitetami je danes najbolj v zavesti javnosti zaradi razlike med deklarirano splošno dostopnostjo zdravstvene oskrbe in življenjsko ogroženostjo desettisočih zaradi strokovno nedopustnih in zdravju škodljivih čakalnih dob, opozarja Ihan.
"Iz tega izhaja tudi druga nedopustna anomalija – prisilno samoplačništvo za storitve, ki zavarovancu pripadajo v okviru zavarovanja. Tovrstno samoplačništvo je tudi izrazit generator sistemske korupcije, saj je po eni strani v nemoralnem finančnem interesu državnega upravljavca zdravstvenega sistema (manjši stroški) in po drugi strani v finančnem interesu zasebnikov, ponudnikov samoplačniških storitev, med katerimi je izrazito veliko pomembnih zdravnikov, ki med rednim delovnim časom upravljajo procese v javnih zdravstvenih ustanovah, popoldne pa sprejemajo samoplačnike," meni Ihan.
"Politika si še naprej zakriva oči in mantra o javnem zdravstvu"
Dodaja, da je zato "povsem jasno, da v tem primeru en kriminalni interes, brezvestno finančno taktiziranje zdravstvene politike, podaja roko drugemu kriminalnemu interesu, ki je lahek popoldanski zaslužek na račun ljudi v stiski".
"Ker je koruptivni krog s tem zaprt, ne more biti odpravljen brez jasne in javne volje 'čiste državne politike', saj področni akterji zdravstvene politike – ministrstvo za zdravje, ZZZS in zdravniki – ne morejo, ne zmorejo in tudi nočejo rešiti problema," pravi Ihan.
Po njegovem mnenju je največji paradoks pri vsem to, "da si politika še naprej zakriva oči in mantra o javnem zdravstvu, ob tem pa zasebni ponudniki zdravstvenih storitev ravno zaradi nespretnosti zdravstvene politike dobivajo krila, saj imajo priložnost zapolnjevati potrebe bolnikov, ki jih sistem ni izpolnil v okviru javnega zdravstva".
Čakalne vrste so njihova priložnost, da iz majhnih ordinacij zgradijo klinike, ki jim slabo voden javni zdravstveni sistem ne bo mogel konkurirati, bolnikom v vrstah pa bo v želji po spremembah, kakršnihkoli že, prekipelo, sklene Ihan.
3