Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je pojasnil, da želi z dokumentom Politika pregona pri delu tožilstev doseči večjo učinkovitost, enotnost in enakost ljudi pred zakonom.
Gre za nov instrument, ki ga predvideva lani sprejeti zakon o državnem tožilstvu in ga je potrdil tudi državnotožilski svet. Dokument med drugim vsebuje opredelitev dolžnosti in vodila dela državnih tožilcev. Temeljna dolžnost državnega tožilca je sprejeti odločitev o tem, ali bo sprožil kazenski pregon ali ne, poglavitno vodilo pri tožilskem delu pa prizadevanje za zakonitost, pravilnost in strokovnost. Kot eno temeljnih zahtev za zagotavljanje vladavine prava dokument opredeljuje neodvisnost državnega tožilstva.
"V Politiko pregona sodi tudi določanje prioritet"
V Politiko pregona sodi tudi določanje prioritet, je poudaril Zvonko Fišer. Dokument izpostavlja predvsem vrste kriminalitete, ki bodo obravnavane prednostno, načine učinkovitega reševanja bagatelne kriminalitete, ustrezno uporabo procesnopravnih institutov in sodelovanje tožilstva z drugimi institucijami.
Prednostno bodo obravnavali gospodarsko, korupcijsko in organizirano kriminaliteto
Med področji kriminalitete, ki se bodo obravnavala prednostno, so v dokumentu opredeljene gospodarska, korupcijska in organizirana kriminaliteta. Prav tako bo tožilstvo prednostno obravnavalo huda nasilna kazniva dejanja, kazniva dejanja, kjer so žrtve otroci in mladoletniki, kazniva dejanja, pri katerih so hudo kršene pravice delavcev ali ranljivih skupin ljudi, in takšna, pri katerih so storilci nosilci javnih funkcij. Posebno pozornost bodo tožilci namenili tudi primerom, kjer so izkazani pogoji za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora.
Obravnava bagatelne kriminalitete s pomočjo alternativ za kazenski pregon
Politika pregona pa opredeljuje tudi režim obravnavanja bagatelne kriminalitete. Kot je izpostavil Fišer, ravno tovrstna kazniva dejanja najbolj prizadenejo "navadnega človeka z ulice". Kot je navedeno v dokumentu, je treba tovrstno kriminaliteto obravnavati s pomočjo alternativ za kazenski pregon, ki omogočajo hitrejše in ustreznejše reševanje zadev.
Procesnopravni vidiki dokumenta pojasnjujejo, da je treba širiti uporabo alternativ, kot sta poravnavanje in odložen pregon, in poenotiti prakso. Cilj je, da bi državna tožilstva dosegla vsaj državno povprečje reševanja zadev s pomočjo alternativ. Nov je sporazum o priznanju krivde, pri čemer si Fišer želi, da bi tožilci s temu pristopali afirmativno. Dokument v tem pogledu posebno skrb namenja tudi večjo skrb primerom zavarovanja in odvzema premoženjske koristi ter kaznovalni politiki in politiki pritoževanja.
Pomembno je učinkovito sodelovanje tožilstva s policijo, sodišči in nadzornimi institucijami
Dokument pregona posebej opredeljuje tudi odnos tožilstva do drugih organov, kot so policija, sodišča in nadzorne institucije, pri čemer izpostavlja potrebo po učinkovitem medsebojnem sodelovanju. Omenja pa tudi sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi institucijami, oblike izobraževanja tožilcev, vključuje pa še nekaj splošnih napotkov za delo državnih tožilcev.
V okviru nadzora nad specializiranim tožilstvom zlasti o dodeljevanju spisov
Fišer je pojasnil tudi, da bodo v okviru rednega nadzora nad specializiranim državnim tožilstvom posebej pregledani zaostanki in dodeljevanje spisov. Kot je pojasnil, gre za redni nadzor, ki se periodično izvaja nad vsemi okrožnimi državnimi tožilstvi po državi. Fišer je povedal, da pri odrejanju teh nadzorov oddelek za izobraževanje in državnotožilski nadzor navadno pripravi metodologijo pregleda, pri kateri se usmeri v vidike, za katere meni, da so problematični. Pri specializiranem tožilstvu bodo tako po napovedih Fišerja posebej pregledani zaostanki in dodeljevanje spisov.
Fišer še ni znal povedati, kdaj bo nadzor končan, je pa ob tem zavrnil namige, da bi šlo za prikrit nadzor. Ponavadi nadzor traja nekaj mesecev, deloma pa je to odvisno tudi od njegove metodologije. V splošnem je namen tovrstnih nadzorov doseči izboljšanje dela tožilstva, je še pojasnil generalni državni tožilec.
O nadzoru nad delom tožilstva oz. nad delom tožilke Blanke Žgajnar so sicer mediji poročali pretekli teden. Fišer naj bi po neuradnih informacijah želel preveriti predvsem, kako so tožilci skupine za pregon organiziranega kriminala vodili postopke v obdobju, ko je to skupino še vodila Žgajnarjeva. Prav ta tožilka pa je skoraj eno leto vodila tudi posebno skupino preiskovalcev, ki preverjajo domnevno nezakonite posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Poskus vplivanja na odločanje tožilca?
Nadzor je bil sicer odrejen tudi nad drugimi postopki, ki so bili Žgajnarjevi dodeljeni v zadnjem letu. Preverjalo naj bi se predvsem, komu od tožilcev je Žgajnarjeva dodeljevala posamezne primere ter kako hitro in zavzeto so te postopke sprožali in jih reševali. Pravniki in posamezniki iz pravosodnih vrst pa ob tem opozarjajo, da bi bil takšen delni nadzor lahko tudi poskus vplivanja na ravnanje oz. odločanje tožilca.
3
