"Pa kaj se mi gremo!"

Žerjav se je v predvolilnem intervjuju za Planet Siol.net večkrat razburil in udaril z roko po mizi. Jezen je na menedžerje, ki so spravili podjetja v stečaj, na bančnike, ki so jim dali denar, in na tiste, ki bi jih morali nadzirati. Za gospodarsko rast je po njegovem ključna finančna policija.

Program njegove stranke obljublja korenite spremembe na številnih področjih. Edine stvari, za katere so zapisali, da ostajajo, so vinjete in brezplačni vrtci za drugega in nadaljnje otroke.

Žerjav opozarja, da ne smemo posploševati, da je vse v državi slabo. Bi pa mnogo stvari popravil.

Kje se je v Sloveniji zalomilo?

Ključni razlog je pohlep. Tisti, ki so iz Jugoslavije prišli s culico in fičkom, so mislili, da lahko kar čez noč postanejo multimilijonarji. Zaradi tega so v krizi spravili svoja podjetja na kolena. Kreditni potencial, ki bi ga morali porabiti za investicije, smo pokurili za finančne malverzacije. Zdaj smo, kjer smo. Gospodarske družbe so zadolžene, kreditnega potenciala pa ni več.

Ali za velike spremembe potrebujemo tudi spremembo v miselnosti posameznikov? Lahko Slovenci funkcioniramo po "nemško"oziroma "skandinavsko"?

Sprememba miselnosti je najtežja in verjetno pride najpozneje. Pa vendarle počasi stopamo na realna tla. Vsaj upam, da je tako. Počasi vsi dojemamo, kaj se dogaja. Želim, da bi v prihodnjih letih počasi začeli razmišljati, tako kot ste omenili, kot Nemci ali še kdo drug.

Mislite tudi na povprečne Slovence?

Absolutno. V vse nas se je zaril strah. Strah tistih, ki imajo zaposlitev, da jo bodo izgubili, tistih, ki je nimajo, da je ne bodo mogli dobiti. Strah pred tem, da ne bodo mogli plačevati računov, da bodo lačni … To se je tako zarilo v duše Slovenk in Slovencev, da je grozno. Ključna naloga v prihodnjem mandatu mora biti, da ta strah odpravimo ali vsaj zmanjšamo.

Na prvo mesto postavljate gospodarsko rast. Hkrati ste prav vi predlagatelj spremembe zakona o gospodarskih družbah, katerih podjetje gre v stečaj, da deset let po koncu insolventnega postopka ne morejo voditi ali biti lastnik drugega podjetja. Gospodarska zbornica je kritična predvsem do avtomatične krivde. Ali sklep, da so vsi stečaji posledica neustreznega vodenja, vseeno ni prehud?

Niso vsi krivi! Je pa res, da nisem tak, da bi sedel križem rok in čakal, kaj se bo zgodilo! Nemogoče je, da lahko nekdo zaradi pohlepa, svinjarij in finančnih malverzacij spravi podjetje na kant, ne plačuje prispevkov, ne plačuje podizvajalcev, vrže delavce gole na cesto, postavi novo podjetje in dela, kot da se ni nič zgodilo! In ni nič kriv! Lahko me pribijete na križ! Ampak prepričan sem, da je to prav. Če sem kot direktor vodil podjetje in se mi je zalomilo, potem pa hočem takoj biti direktor nekje drugje, je fer, da nekomu dokažem, da sem vse naredil prav! Treba je narediti razlikovanje poštenih, ki se borijo za svoje zaposlene, od tistih, ki so se šli barabije. Pika.

Zakaj je predlog za uvedbo finančne policije v vašem programu naveden med ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti?

To je to. Pravna država ne deluje. V tistem trenutku, ko sem slišal za aretacije v primeru Čista lopata, sem zamenjal direktorja kontrole zračnega prometa. Pa ni bil nič kriv. Ampak se je to dogajalo pod njegovim vodenjem. Po več kot treh letih še vedno nimamo epiloga te zadeve. Še več, protokolarna vozila pošiljamo, da pridejo obdolženci na sodišče. Pa kaj se mi gremo! Hkrati je bil obdolženec v Nemčiji obsojen, plačal kazen in zgodba je končana. Kje je naša učinkovitost?

Rekli ste, da ste videli eno od tajkunskih pogodb in da na njej nista bila podpisana tista, ki sta pogodbo sklepala, ampak pooblaščenca. To je zakonito. Zakaj ste to izpostavili?

Za pogodbo za 5,5 milijona evrov bi lahko počakali kakšen dan, dva ali tri, da prideta prava podpisnika. Ni bilo nobenega razloga, da se je tako blazno hitelo. Nisem rekel, da je to nezakonito. Izpostavil sem odnos odgovornih do teh posojil. Banka Slovenije bi morala kdaj stopiti na NLB ali kamorkoli in reči, dajte mi fascikel od tistega finančnega holdinga, da malo pogledamo, kakšni so bili pogoji in postopki, da so se posojila izdajala. V skladu z zakonom ima Banka Slovenije to odgovornost! Kaj je naredil lastnik Hypo banke? Prišel je in jih zmetal ven! In jih dal na sodišče! Kaj pa mi delamo? Ja, nič! V tem je problem.

Je mogoče, da NLB dela pod slovenskimi nadzorniki in upravo dobro?

Ključni problem so omrežja, ki obvladujejo uprave in nadzorne svete. Imeli smo zmagovalnega dirkalnega konja. Zdaj je izgubil dve ali tri dirke in bi ga preprosto zaklali, meso pa razprodali. Treba je zamenjati džokeja. Sem za to, da pripeljemo v Slovenijo džokeja. Da pripeljemo upravo od zunaj. Glede NLB je imela SLS vedno ostro pozicijo, da mora ostati v slovenskih rokah. Ampak zadeve so šle predaleč.

Kako prekiniti povezavo med ozadji, ki jih omenjate, in vodstvi državnih podjetij?

Država ima ogromno instrumentov! Od obveščevalnih služb do sodstva! Vmes jih je kar nekaj in tem bomo dali pooblastila. Tako se moramo boriti proti tem barabijam. Če politika resno misli s tem prekiniti. Jaz mislim resno. Vsi govorimo o omrežjih, ko pride do tega, da bi to de facto presekali, pa ne gre naprej. V ta kontekst gre naš predlog, da se mora politika osamosvojiti. Zato financiranje političnih strank izključno iz proračuna.

Zakaj je treba ukiniti maturo?

Srednje šole so štiri leta obsedene s tem, da se bo naredila matura, ne s tem, koliko znanja bo odnesel dijak. Pritisk, ki se zganja nad dijaki in njihovimi družinami z maturo, je mnogo prevelik. Številni dijaki imajo psihične težave. Ampak od tega ni nobene dodane vrednosti. Nekatere srednje šole ne spustijo dijaka na maturo, če mislijo, da je ne bo opravil, da bodo lahko javnosti kazale, da je njihova srednja šola dobra, ker so vsi naredili maturo. Čakajte malo. Dijaki naj naredijo neko raziskovalno nalogo na petnajstih straneh, ki naj jo zagovarjajo pred razredom ali komisijo, to naj bo nek slovenski dogodek. Fakultete pa morajo nastaviti sito pred vstopom.

Uvedli bi nadstandardna zdravstvena zavarovanja. Bo zdravstvo bolj dostopno ali manj?

Seveda je javno zdravstvo v redu, problem je, da nismo v stanju, da ga financiramo. Sem proti takšnemu javnemu zdravstvu, da takrat, ko imamo problem, najprej začnemo razmišljati, kje koga poznamo, da kaj 'zrihta'. Je to pravi sistem javnega zdravstva ali VIP-storitev? Ali ne bi tisti, ki hočejo imeti storitev prek zvez in poznanstev, plačali malo več? Tisti, ki želi imeti prvovrstno storitev v bolnišnicah, naj to dodatno plača. Zdravnik pa naj tistim pacientom, ki iščejo VIP-storitev v javnem zdravstvu, reče ne. Tudi to je sprememba miselnosti, o kateri sva se pogovarjala.

Kako bo povprečna slovenska družina živela prihodnje leto?

Ne obljubljam gradov v oblakih, ker se zavedam, da to preprosto ni mogoče. Se bom pa z vsemi štirimi boril, da ostane standard takšen, kakršen je. To obljubljam. In da morda do konca mandata ta standard za odtenek dvignemo.

Verjamete, da Zoran Janković nima nič s poslovanjem svojih sinov?

Župan točno ve, kaj se je dogajalo. Menim, da ve vse. Ampak to ni vprašanje za predvolilni čas. Me ne zanima.

Kdo je ravnal bolj sporno: Gregor Virant, ki je vzel nadomestilo, čeprav je imel visoke prihodke, ali je Karl Erjavec, ki je ravno ob izteku nadomestila našel službo v stranki?

Mi smo imeli take primere v stranki. Imeli smo primer enega od županov, ki je bil, moram biti odkrit, ne samo zaradi te zadeve, ampak še ene druge, izključen iz stranke.

Ali bi se vladi, ki jo vodi Janez Janša, smelo še kdaj pustiti, da kupuje orožje?

Slovenija si zdaj preprosto ne more privoščiti, da bi sploh kupovala orožje. Najprej je treba nahraniti ljudi, potem pa bomo kupili morda kakšno fračo ali lok.

Je prav, da se nekdo, ki se brani takšnih očitkov kot on, poteguje za premierski položaj?

To je osebna odločitev vsakega posameznika. Treba je počakati pravnomočne sodbe in šele takrat vleči poteze. Po slovenski ustavi človek ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana.