Torek, 1. 7. 2025, 19.14
3 dni, 14 ur
Odbor za izobraževanje skozi drugo obravnavo predloga novele zakona o osnovni šoli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Na seji so obravnavali več dopolnil koalicije, večinoma nomotehničnih, in jih sprejeli.
Odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino je na nujni seji, sklicani na zahtevo koalicije, opravil drugo obravnavo predloga novele zakona o osnovni šoli, ki krepi vzgojno delovanje šol in zagotavljanje varnosti ter omejuje uporabo elektronskih naprav.
Predlog novele zakona o osnovni šoli po besedah državne sekretarke ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič na novo določa vzgojno delovanje šol, kar pomeni, da vzgojni načrt ni več predviden kot samostojen dokument, ampak se vsebine vzgojnega delovanja vključujejo v letni delovni načrt šole. "Pojem vzgojnega ukrepanja se oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti," je dejala. Zakon po novem opredeljuje nabor hujših kršitev, vzgojni opomin pa se lahko prenese v naslednje šolsko leto. V tem obdobju šola z učencem izvaja vzgojne dejavnosti. Na vzgojni opomin lahko učenec in njegovi starši vložijo ugovor.
Elektronske naprave le za učni proces
Novela daje pravno podlago za pregled osebnih predmetov učencev ob utemeljenem sumu posedovanja nevarnih snovi in nalaga staršem dolžnost nadzora nad predmeti, ki jih otroci prinašajo v šolo. "Uporaba elektronskih naprav med poukom bo dovoljena le, če je to nujno za izvedbo učnega procesa, o čemer odloča učitelj," je povedala. Za učence, ki s svojim vedenjem ogrožajo varnost drugih, se uvaja možnost prilagojenega izvajanja pouka.
Predlog novele uvaja tudi dopolnilno izobraževanje slovenskega jezika in kulture za učence, pripadnike romske skupnosti, zaradi njihove uspešnejše integracije. Podrobneje je opredeljen postopek opravičevanja odsotnosti, pa tudi način prevoza v šolo, je dejala. "Otrokom s posebnimi potrebami, ki imajo ogrožajoče zdravstveno stanje, šola zagotovi spremljevalca. Tako tudi ti otroci lahko uveljavljajo pravico do izobraževanja na domu med šolskim letom," je dodala.
Novi predmeti v sedmem razredu
Med pomembnimi novostmi je Zupančič omenila nov predmet informatika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole. "Uvajanje predmeta izhaja iz potrebe, da učencem sistematično zagotovimo temeljna znanja računalništva in informatike ter razumevanje sodobnega digitalnega sveta," je pojasnila. Predmet bi začeli izvajati v šolskem letu 2028/29.
Predlog novele zlasti zaradi uvedbe novega predmetnika podpira tudi državni svet. Za državnega svetnika Branimirja Štruklja je to pomemben premik k digitalnim tehnologijam, ki bi lahko v prihodnjih letih "verjetno vplival na sicer ne posebej obetavno sliko računalniške pismenosti in obvladovanja tehnologij pri odraslih".
Na Zavodu RS za šolstvo menijo, da predlagane spremembe sledijo ciljem zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja za vse učence. Predlagane rešitve ocenjujejo kot dobre, je povedala Melita Jakelj iz zavoda.
S predlagano novelo zakona so zadovoljni tudi v združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, saj po besedah Saše Božiča ureja področje, ki že nekaj časa postavlja izjemne izzive, včasih celo nerešljive, za šole. Na to so ravnatelji kar nekaj časa opozarjali. "Tokrat dobivamo rešitve, ki bodo ne le olajšale našega vzgojnega delovanja, ampak ga naredile precej bolj učinkovitega," je prepričan Božič.
Marko Rupar iz Skupnosti občin Slovenije je opozoril, da v skupnosti sicer ugotavljajo, da so bili določeni elementi njihovega odziva upoštevani, a da ključna vsebinska vprašanja, predvsem v zvezi s financiranjem brezplačnih prevozov v šolo, ostajajo neustrezno urejena.
Poslanec SDS Tomaž Lisec je dejal, da bo njihova podpora predlogu odvisna od nadaljnje razprave na tem odboru, kot je že napovedal ob prvi obravnavi. Pozdravljajo ureditve šolskega reda in rešitve pri zagotavljanju varnosti, dvomi pa, da so za spoštovanje omejitev uporabe elektronskih naprav odgovorni izključno starši. V zvezi s tem je sicer izrazil strah, da bodo šole pri postopku pregleda učenčevih predmetov prepuščene vsaka sebi.
Poslanka Svobode Sara Žibrat je vesela novele, ker naslavlja ključne težave v šolstvu. A je dodala, da bi bilo pri vključevanju romskih otrok v šolo smiselno organizirati tudi pouk o romski kulturi in jeziku. Da bi bilo to smiselno za boljšo integracijo Romov, je ocenila tudi poslanka Levice Tatjana Greif, ki je spomnila na pozitivno prakso hrvaške Osnovne šole Orehovica, kjer se je, zahvaljujoč učenju svojega jezika in kulture, izboljšal obisk romskih učencev v šoli. Večina namreč po končani osnovni šoli nadaljuje izobraževanje v srednji šoli, je dodala.
