David Kos

Petek,
10. 2. 2017,
18.28

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,13

16

Natisni članek

Natisni članek

Slovenija

Petek, 10. 2. 2017, 18.28

7 let, 1 mesec

Nova vizija Slovenije nas je stala skoraj pol milijona evrov

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,13

16

Alenka Smerkolj | Foto STA

Foto: STA

Slovenci bomo leta 2050 srečni ljudje. Živeli bomo bolje, bolj zdravo in dlje, je zapisano v novi dolgoročni strategiji razvoja Slovenije. V njej je sodelovalo več kot 600 posameznikov, davkoplačevalce pa je stala 450 tisoč evrov.

Vizija, ki naj bi poenotila prebivalce in prebivalke Slovenije na poti v prihodnost, poudarja inovativnost, solidarnost in samozavest.

Besedilo, ki so ga včeraj predstavili javnosti, skupno obsega 421 besed oziroma eno tipkano stran formata A4. Na spletni strani Slovenija2050.si je sicer predstavljeno tudi, kako so ustvarjalci prišli do podobe Slovenije čez 33 let.* Kot je razvidno iz dokumentov na spletni strani, vlada že pripravlja strategijo do leta 2030, ki naj bi bila sprejeta še pred poletnimi počitnicami. 

Temu bo nato sledil še akcijski načrt, v katerem bodo cilje ter strateške prednostne naloge poskušali prenesti v proračun in konkretne projekte povezati s financami.

Prvi korak k pripravi novega krovnega strateškega dokumenta države oziroma dolgoročne strategije razvoja Slovenije je bila priprava Vizije Slovenije. Projekt je nastajal od novembra 2015, vodila pa ga je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Njegovi ustvarjalci poudarjajo, da strategija ni nastajala v uradniških pisarnah ali v strokovni javnosti, kot smo bili vajeni doslej, temveč med ljudmi. V njem je sodelovalo več kot 600 posameznikov.

Samo OECD zaračunala 300 tisočakov

Koordinacijo projekta je vodilo 10 uslužbencev SVRK. Z znanjem in izkušnjami, predvsem na področju strateškega predvidevanja, ekonomskih analiz in merjenja blaginje, pa je pomagala tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta je za svoj prispevek zaračunala 297 tisoč evrov, država pa je strošek poravnala iz evropskih sredstev stare finančne perspektive.

"Če temu dodamo še strošek svetovanja OECD za področje strateškega predvidevanja ter preostale stroške z drugih področij – stroške merjenja javnega mnenja, organizacijsko-tehnične stroške dogodkov, promocijsko-komunikacijske stroške – so skupni stroški do danes znašali 450 tisoč evrov," so odgovorili iz SVRK.


*Opravičilo: prvotno smo v naslovu pomotoma zapisali, da vsa vizija Slovenije leta 2050 obsega le 421 besed. Gre le za povzetek vizije, ki je sicer zapisana na 88 straneh. 


Vizija Slovenije 2050

 | Foto: