Nekdanji minister Lovro Šturm ni zlorabil položaja

Ljubljansko okrajno sodišče je namreč avgusta lani Šturma oprostilo obtožb o zlorabi položaja. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo, mariborsko višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča.

Tožilstvo je Šturmu sprva očitalo, da je kot minister za pravosodje svojega državnega sekretarja Roberta Marolta 19. novembra 2008, v času, ko je opravljal tekoče posle, imenoval na prazno notarsko mesto v Kamniku kljub negativnemu mnenju notarske zbornice zaradi pomanjkanja pravniških izkušenj.

Tožilec med postopkom spremenil obtožni predlog Šturm je Marolta imenoval, čeprav ga je vlada pred tem potrdila za državnega pravobranilca. Na pravobranilsko mesto ga je predlagal prav Šturm, je dodalo tožilstvo, ki je menilo, da je bil Marolt zaradi nezdružljivosti notarske in pravobranilske funkcije imenovan v nasprotju z zakonom o notariatu.

Med postopkom je tožilec nekoliko spremenil obtožni predlog ter Šturma obtožil, da bi moral predlagati svojo izločitev iz postopka pri odločanju o Maroltovem imenovanju za notarja in odločitev prepustiti vladi. Tožilec je namreč menil, da je obstajal dvom o Šturmovi nepristranskosti, saj je bil Marolt njegov najožji sodelavec in tudi namestnik.

Šturmu ni bilo dokazano kaznivo dejanje Višje sodišče je v sodbi, ki jo je posredoval Šturm, zapisalo, da je prvostopenjsko sodišče Šturma utemeljeno oprostilo obtožbe, saj obdolžencu ni bilo dokazano, da je storil očitano kaznivo dejanje. Okrajno sodišče je po oceni višjega tudi utemeljeno zavrnilo izvedbo nekaterih predlaganih dokazov – zaslišanje takratnega državnega sekretarja Romana Repa –, saj njihova izvedba za razjasnitev dejanskega stanja ni bila potrebna.

Šturmu po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni mogoče z zadostno stopnjo gotovosti očitati, da je prepoznal in naklepno spregledal izločitveni razlog ter storil očitano kaznivo dejanje.