Nedelja,
19. 10. 2014,
22.10

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Mitja Čander Matej Makarovič

Nedelja, 19. 10. 2014, 22.10

8 let, 7 mesecev

Največji poraženci druge volilne nedelje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Poraženec št. 1 drugega kroga županskih volitev je Marjan Poljšak, dolgoletni župan Ajdovščine. Poraženci so še: Anton Štihec, Štefan Čelan, Franc Kangler, Sebastjan Jeretič in Franc Pukšič.

Po drugem krogu lokalnih volitev so se številni dolgoletni župani poslovili od svojih stolčkov. Poražencev je več, zagotovo pa je največji dolgoletni župan Ajdovščine Marjan Poljšak, ki mu je peti zaporedni mandat preprečil slovenski javnosti manj znan Tadej Beočanin iz Socialnih demokratov.

Poljšak je v nasprotju s parlamentarnimi volitvami – za poslanca je kandidiral na vseh volitvah, večkrat z različnimi strankami, izvoljen pa je bil le leta 1992 – kraljeval na lokalnem parketu. Prvič se mu je skoraj zalomilo pred štirimi leti, ko je šele v drugem krogu premagal Borisa Ježa, ki so ga podpirale vse večje politične stranke, tako leve kot desne, dokončno pa je izgubil včeraj.

V četrto ne gre rado Od županskega stolčka sta se poslovila še dva dolgoletna župana mestnih občin, in sicer Anton Štihec iz Murske Sobote in Štefan Čelan s Ptuja, ki sta v drugem krogu zaman naskakovala še četrti zaporedni mandat. Med poražence zagotovo spadata tudi dolgoletni poslanec Slovenske ljudske stranke Franc Pukšič, ki je sicer že županoval prebivalcem Desternika, in Popovičev Sebastjan Jeretič, ki je izgubil proti Petru Bossmanu, prav njemu pa je pred štirimi leti kot svetovalec pomagal do senzacionalne zmage.

Francu Kanglerju po preboju v drugi krog ni uspela popolna vrnitev na položaj mariborskega šerifa, na katerem je bil pred padcem konec leta 2012 šest let.

Mariborčani za manj slabo od slabšega V Mariboru je pričakovano slavil Andrej Fištravec. Politični analitik Mitja Čander meni, da se je ključna stvar zgodila po prvem krogu, ko je bilo znano, da v drugem krogu volivci nimajo neke posebne alternative.

"Mariborčani so se odločili pragmatično, odločili so se za manj slabo od slabšega oziroma za bolj znosno od obeh alternativ, kar ne pomeni neke politične stabilnosti v mestu. Pred štirimi leti je Kangler zmagal v prvem krogu, nato pa je bil čez dve leti praktično že politično odpisan. Zdaj se je na neki način vrnil, njegova vrnitev pa je bolj socialna rehabilitacija, kajti mislim, da je pri sebi preverjal, ali se lahko normalno giblje po mestu, ali deluje v nekih družbenih zadevah ali je popolni izobčenec," pravi Čander.

Čander je prepričan, da stari novi župan Fištravec marsikoga ni prepričal, da mu je uspel bistven odmik od Kanglerjevega načina vladanja.

Fištravec ima veliko odgovornost "Vtis je, da mesto še vedno obvladujejo iste strukture, isti ljudje, isti vedenjski vzorci. Zdaj ima izjemno odgovornost, da poskuša premakniti zadeve naprej, saj je mesto v krču, stiski, in če mu to ne bo uspelo, se lahko njegova politična pot klavrno konča," pravi Čander.

Ljudje bolje dojemajo lokalno politiko Matej Makarovič je prepričan, da so bili načeloma aktualni župani v prednosti, vendar po drugi strani niso nedotakljivi in večni. "V večini primerov se je izkazalo, da volilno telo stavi na izkušenost. Predvsem zaradi tega, ker si volivci lažje predstavljajo lokalno politiko, lažje spremljajo konkretne rezultate dela, razmišljajo bolj pragmatično in se najbrž tudi bolj zavedajo, da novi obrazi ne zagotavljajo uspehov. Nacionalna politika je bolj oddaljena in težje razumljiva, volivci pa se vse prevečkrat ogrevajo za hitre, populistične in nepreizkušene recepte," pravi Makarovič.

Slovenci še nismo pripravljeni na spremembe Kljub nekaterim porazom dolgoletnih županov pa Mitja Čander meni, da Slovenci še nismo pripravljeni na spremembe. "V Sloveniji imamo zanimiv položaj. Na državni ravni se glavni akterji v zadnjih letih menjujejo, na lokalnih ravneh pa kljub nekaterim izjemam še vedno ostaja veliko starih akterjev. Očitno je, da smo Slovenci na lokalni ravni bistveno manj pripravljeni za spremembe kot, na primer, na državni ravni," pravi Čander.

"Ljudi iz lokalne politike lahko namreč osebno poznamo in nismo spoznali, da bi se morali celovito odločiti za spremembe. Na splošno bi rekel, da je po letošnjih parlamentarnih volitvah za hip prevladala evforija, da se bomo prebudili v drugačno realnost, podobno kot skrita želja, ki vlada pred novim letom, za katerega verjamemo, da bo prineslo spremembe. V realnosti se to ne zgodi in jasno je, da se v eni potezi ne bomo spremenili," dodaja.

Čander tudi poudarja, da v nekatere kraje prihaja predvsem drugačen tip politikov. "Sama imena niso pomembna. Pomembno je, da se v nekaterih krajih vendarle govori o evropskih projektih, nekem sodobnem upravljanju mesta, po drugi strani pa Slovenci vendarle večinsko ostajamo zvesti možem, ki so nas vodili zadnja leta."