Molk je največji zaščitnik nasilja

V pismu bralke, ki smo ga prejeli pred kratkim, med drugim tudi piše, da bi šla rada od nasilnega partnerja stran, vendar ji vedno znova grozi, da ji ob ločitvi od premoženja ne bo dal ničesar, še bolj pa jo je strah, ko pravi, da naj ob takšnem dejanju pozabi na oba otroka. Bralka nas je zato prosila za nasvet, ki smo ga poiskali pri predsednici Društva za nenasilno komunikacijo Katji Zabukovec Kerin. Z ločitvijo bi nasilnež izgubil moč, zato je toliko bolj obupan Kot je naša sogovornica izpostavila, storilci na splošno grožnje stopnjujejo, kadar se bojijo, da jih bo partnerka zapustila. "Pravijo celo, da je ženska, ko zapušča storilca v največji nevarnosti, saj takrat storilec izgubi največ moči in je zato njegov poskus, da bi jo zadržal toliko bolj obupen, nasilje pa posledično toliko hujše." V takšnih primerih je zelo koristno, če se žrtve nasilja obrnejo na katerokoli nevladno organizacijo, ki se ukvarja z nasiljem v družini, ali center za socialno delo in skupaj z njimi brezplačno naredijo varnostni načrt. Žrtev namreč potrebuje nekoga, ki ji bo ves čas stal ob strani in si zanjo vzel čas, hkrati pa bo o tem tudi nekaj vedel. Prav tako je pomembno, da ji ob strani stojijo osebe, ki se ne prestrašijo zlahka. Takšen korak je za storilca tudi jasno sporočilo, da si ne more več vsega privoščiti, ker ni več molka, ki je največji zaščitnik nasilja. Storilci običajno grozijo z nerealnimi stvarmi Storilci prav tako po besedah Katje Zabukovec Kerin običajno grozijo z zelo nerealnimi stvarmi. Kot je omenila naša bralka, med drugim tudi to, da ji od skupnega premoženja po ločitvi ne bo pripadlo nič. "Ker pa so žrtve takrat prestrašene, se njim te grožnje slišijo mnogo bolj realno, zato je zelo pomembno, da jo vzamemo resno, tudi zato, ker le one poznajo storilca."

Bralka tudi omenja, da se je nasilje začelo dogajati v zadnjih letih zakona, kar lahko pomeni, da se je takrat nekaj spremenilo. "Včasih se to zgodi po poškodbi glave, ko storilec zaradi bolezni izgubi občutek, da je uspešen na kakšnem drugem področju in zato začne doma bolj zlorabljati svojo moč. Razlogov je lahko še veliko, vendar je pomembno, da se z vsako žensko usedemo in pogovorimo o tem, kaj lahko realno pričakuje in kako lahko takrat ukrepa. Pomembno je, da se ne počuti prepuščena sama sebi in vidi, da so skozi podobne situacije šle že mnoge pred njo, kakor tudi, kaj jim je pomagalo."

Moč žrtvam nasilja ni bila vzeta čez noč, zato se jim čez noč tudi ne more povrniti

Če naša bralka ali katerakoli druga žrtev nasilja v družini še ni pripravljena, da se osebno odpravi v katero od nevladnih organizacij oziroma centrov za socialno pomoč, lahko anonimno pokliče na SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja. Vedno več pa je tudi žensk, ki se na nevladne organizacije obrnejo po elektronski pošti. Ob tem velja izpostaviti, da se vsi, kot pravi Katja Zabukovec Kerin, ki delajo z žrtvami tovrstnega nasilja, zavedajo, da gre za dolg proces. "Moč jim namreč z nasiljem ni bila vzeta čez noč, zato si jo tudi povrniti ne more čez noč. Od žrtev pa takrat, ko zapušča nasilnega partnerja, pričakujemo, da so močnejše kot večina od nas, ki nasilja ne doživljamo. To ni realno. Potrebujejo svoj čas."

Storilec žrtvi z nasiljem jemlje življenjski prostor

Kot poudari naša sogovornica, storilci z nasiljem žrtvi jemljejo življenjski prostor. S poskusi prevladovanja pa začnejo počasi in žrtve pogosto niti ne opazijo, kdaj se je pravzaprav začelo psihično nasilje. Nikoli se ne začne kar s fizičnim nasiljem, ampak se teren najprej pripravi s psihičnim. "Šele ko se žrtev odreče mnogim stvarem v življenju, kot na primer stikom s prijateljicami in družino ali temu, da bi sledila svojim ciljem in uresničevala neke svoje vizije, šele takrat postane bolj ranljiva in odvisna, kar pogosto sovpada s časom nosečnosti ali neke hujše ekonomske odvisnosti, kot je brezposelnost. Takrat se po navadi psihičnemu nasilju pridruži fizično." Je pa tovrstno nasilje pogosto povezano s sporočili, ki jih ženske dobijo v družbi o načinu vzdrževanja partnerskega odnosa in skrbi za družino. "Ženske pogosto mislijo, da so one tiste, ki so dolžne vzdrževati odnos, potrpeti za voljo otrok ali reševati storilca, to pa je tisto, kar iz njih naredi žrtve."

Varne hiše niso namenjene le žrtvam fizičnega, temveč tudi psihičnega nasilja

Sicer pa v Sloveniji obstaja tudi mreža varnih hiš, kamor se ženske lahko umaknejo pred nasiljem, in te niso namenjene le žrtvam fizičnega nasilja, temveč tudi psihičnega. "Poznamo žrtve psihičnega nasilja, ki so prav tako ali še huje ustrahovane, kot tiste, ki so velikokrat pretepene ali posiljene. Strah namreč ni povezan z vrsto nasilja, ampak občutkom, s katerim prihaja žrtev po pomoč. V varni hiši je lahko do enega leta, v tem času pa z njo delajo strokovne delavke, ki ji pomagajo reševati situacije, zaradi katerih je ženska postala žrtev nasilja." Z njo gredo v varno hišo lahko tudi otroci, in sicer deklice ne glede na starost, dečki pa do 15. leta. V Društvu za nenasilno komunikacijo pa imajo tudi dve varni stanovanji, kamor lahko pridejo ženske s sinovi brez starostne omejitve.

Prav tako je dobro vedeti, da imajo nevladne organizacije največkrat sklenjene pogodbe z odvetnicami, ki žrtvam nasilja nudijo pravne nasvete. Obstaja tudi Pravno-informacijski center nevladnih informacij, kjer ponujajo nekatere brezplačne pravne informacije, kakor tudi odvetnice in odvetniki, ki delajo pro bono.