JEK2
Sreda, 2. 10. 2024, 6.30
2 uri, 6 minut
JEK2
Najbolj zakoreninjeni miti o jedrski energiji
Ana in Aleš sta se v teh tednih sprehodila po različnih slovenskih elektrarnah in preverila, katera energetska mešanica je za Slovenijo najprimernejša. Ob raziskovanju in pogovorih s strokovnjaki sta pridobila celovit vpogled v prednosti jedrske tehnologije za pridobivanje okolju prijazne električne energije. Zadnjo oddajo pa sta namenila najzahtevnejši temi – poiskala bosta odgovore na najbolj vztrajne in zakoreninjene mite o jedrski energiji.
1. Mit: gradnje jedrskih elektrarn zamujajo
Konec prejšnjega tisočletja se je gradnja jedrskih elektrarn v zahodnem svetu skoraj ustavila. ZDA in Francija sta zgradili svoji floti jedrskih elektrarn, novi projekti pa so bili po nesreči v Černobilu ustavljeni. Po nesreči v Fukušimi je Nemčija celo začela zapirati svoje delujoče jedrske elektrarne. Zato se je izgubilo veliko znanja, ki je pomembno za tako velike in zahtevne projekte – kovači, varilci, livarji so se upokojili, novi strokovnjaki pa se niso izšolali, ker ni bilo velikih naročil.
Elektrarne, ki so jih začeli graditi v tem tisočletju, so bile vse na novo načrtovane in so imele najzahtevnejše varnostne sisteme. A njihovo načrtovanje, inženiring in nato gradnja so bili prototipski – gradili so povsem nove elektrarne. To je pomenilo, da so morali redno pregledovati in spreminjati načrte, izdelava velikih sestavnih delov, kot so na primer reaktorske posode, uparjalniki in betonske konstrukcije, pa je zamujala.
A po letu 2014 so se te dobaviteljske verige in znanja zopet vzpostavili in čas gradnje novih jedrskih elektrarn se je močno skrajšal. Na Kitajskem so dve elektrarni zgradili celo v manj kot petih letih (štiri leta in osem mesecev), v ZAE pa so zgradili štiri elektrarne v predvidenem časovnem obdobju. Nove, izboljšane metode, pristopi in izboljšave, ki izhajajo iz realnih izkušenj na gradbiščih, pomembno pospešujejo gradnjo novih jedrskih elektrarn.
2. Mit: iz jedrske elektrarne nastaja orožje
Ob razvoju jedrskih elektrarn so resda uporabili znanje strokovnjakov, ki so razvili jedrsko orožje, a je to med obema področjema tudi edina povezava. Že leta 1953 je ameriški predsednik Dwight Eisenhower na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov po znamenitem govoru "Atoms for peace" (Atomi za mir) predal znanje jedrskega programa in opreme šolam, bolnišnicam in raziskovalnim inštitucijam v ZDA in po svetu, da so lahko razvijale programe v miroljubne namene in v dobrobit človeštva. Iz njih so se razvile jedrske elektrarne.
V jedrskih elektrarnah nastalega radioaktivnega materiala ni mogoče uporabiti v vojaške namene. Za primerjavo: gorivo v jedrskih elektrarnah je obogateno z uranom U-235 samo do pet odstotkov, za jedrsko orožje pa bi morala biti obogatitev z uranom U-235 več kot 90-odstotna. Zato iz goriva v jedrskih elektrarnah ni mogoče izdelovati jedrskega orožja.
3. Mit: jedrske elektrarne so nevarne zaradi nesreč
Jedrske nesreče – doslej so se v 20.017 letih skupne obratovalne dobe vseh jedrskih elektrarn po svetu zgodile tri – so vplivale na globalno dojemanje jedrske energije, zagotovo pa tudi na velik napredek v tehnologiji jedrskih elektrarn. Izmed vseh virov električne energije so glede na proizvedeno količino elektrike najvarnejše prav jedrske elektrarne.
Nekatere vzporednice najdemo z letali: glede na število prevoženih kilometrov veljajo za najvarnejša prevozna sredstva, hkrati pa so medijsko najbolj odmevne prav letalske nesreče. Te so vplivale na aplikacijo tehnoloških nadgradenj in s tem izboljšanje varnosti letalskega prevoza. Tudi nesreče v jedrskih elektrarnah so pripomogle k izboljšanju varnosti obratovanja obstoječih elektrarn.
Dejstvo je, da se je iz jedrskih nesreč industrija naučila izjemno veliko. Nadgradnje in sistematične izboljšave je dosledno vpeljala v obratovanje in upravljanje jedrskih elektrarn po vsem svetu. Za vsako elektrarno velja, da morajo biti v vseh stanjih izpolnjeni posebni varnostni pogoji. Reaktor mora omogočati, da lahko v vsakem trenutku zaustavi verižno reakcijo in s tem ustavitev. Zagotovljena morata biti neprekinjeno hlajenje gorivnih elementov in zadrževanje radioaktivnih snovi v jedrski elektrarni.
Popularizirani so bili številni miti in zgodbe o posledicah jedrskih nesreč. Glede tega je morda najzgovornejši podatek, da je na območju Fukušime celotno sevanje – tako naravno kot zaradi nesreče, ki jo je povzročil cunami – manjše od povprečnega naravnega sevanja v Sloveniji.
4. Mit: Jedrska elektrarna bi bila poškodovana ob močnem potresu
Jedrski reaktorji delujejo v podmornicah, na letalih, celo v vesolje jih je človeštvo že poslalo, denimo na Mars, krožijo tudi okoli Zemlje. Biti morajo le ustrezno zasnovani.
To velja tudi za jedrske elektrarne – na svetu je več kot 80 jedrskih elektrarn, ki so zgrajene na območjih z enako ali večjo potresno aktivnostjo, kot jo je mogoče pričakovati na lokaciji v Krškem. Vse jedrske elektrarne so načrtovane tako, da upoštevajo potresne podatke in lahko prenesejo potrese na lokaciji, kjer so zgrajene.
V primeru Fukušime sam potres ni poškodoval elektrarne. Elektrarna se je ob potresu samodejno zaustavila, ker je to del varnostnih sistemov v elektrarni, 45 minut kasneje pa je prostore elektrarne zalil cunami, ki je onemogočil delovanje generatorjev in baterij, ki so skrbeli za ohlajanje gorivnih elementov.
5. Mit: izrabljenega jedrskega goriva ni mogoče reciklirati
V gorivnem ciklu se porabi štiri odstotke energetske vrednosti goriva. V ustaljenih in preizkušenih postopkih se lahko preostalih 96 odstotkov energetske vrednosti goriva reciklira in ponovno uporabi v novih reaktorjih, kakršen bo tudi v JEK2. Velika prednost recikliranja goriva je tudi v tem, da se v tem postopku zmanjša količina visokoradioaktivnih odpadkov – od celotnega uporabljenega goriva ostanejo le štirje odstotki odpadkov.
Vas zanima več?
- Vse informacije o projektu JEK2 najdete na www.jek2.si.
