Luka Mesec: Država naj revnim odpiše dolgove

Poslanska skupina Združena levica bo zahtevala sklic skupne seje odborov za finance in monetarno politiko ter za delo, družino in socialne zadeve, na kateri naj bi se dogovorili, kako bi država lahko pomagala tistim, ki ne zmorejo plačevati osnovnih položnic.

Posledice ekonomsko finančne krize, ki je v Sloveniji najprej zajela zasebni sektor, nato pa se je prenesla še v javni sektor, ko so v državi nastali veliki dolgovi z reševanjem bank in zadolženih podjetij, občutijo predvsem državljani, ki nosijo breme tega zadolževanja, je na tiskovni konferenci opozoril poslanec ZL Luka Mesec.

Ljudje ne zmorejo plačevati osnovnih položnic "Posledice te krize in napačnega reševanja samo z varčevalnimi ukrepi so grozljive: imamo 291 tisoč ljudi pod pragom revščine, 22 odstotkov gospodinjstev se težko preživlja, 75 odstotkov je takšnih družin, kjer je zaposlen samo eden od staršev, v letu 2012 je vsako dvajseto gospodinjstvo vsaj enkrat prejelo denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij. Vsi ti ljudje imajo težave že s plačevanjem osnovnih položnic," je pojasnil Mesec.

Na skupni seji naj bi predstavili, kako so se problema revščine lotili v Makedoniji, Islandiji in na Hrvaškem, dodaja, kjer so ravno včeraj sklenili, da bodo ljudem odpisali dolg v višini pet tisoč evrov.

Islandija odpisala stanovanjske kredite v višini do 24 tisoč evrov na gospodinjstvo Islandija se je konec leta odločila, da bodo država in banke skupaj zadolženim državljanom odpisale del nepremičninskih dolgov in tako spodbudila porabo gospodinjstev ter rast bruto domačega proizvoda. Islandskim gospodinjstvom so poleg odpisa dolga v višini 24 tisoč evrov za posamezno stanovanjsko posojilo omogočila tudi posebno davčno olajšavo v višini okoli 3000 evrov.

Do začetka leta 2014 je Islandija tako gospodinjstvom in manjšim podjetjem odpisala skupno za okoli dve milijardi evrov dolgov.

Makedonija odpisala dolgove za elektriko, ogrevanje, kreditne kartice … V Makedoniji so se namesto odpisa hipotekarnih kreditov odločili za odpis dolgov. Od avgusta lani lahko tako makedonski državljani na CSD prosijo za odpis dolgov za elektriko, ogrevanje, kreditne kartice, prekoračitev limitov na računih.

Za odpis lahko zaprosijo prejemniki socialne pomoči, brezposelni, ki službo aktivno iščejo več kot 12 mesecev, in osebe, ki so izpostavljene socialnim tveganjem v zadnjih petih letih.

Kampanji makedonske vlade so se pridružile vse največje banke, energetska podjetja in državna televizija. Sodelujoče banke bodo v zameno upravičene do davčnih olajšav v višini deset odstotkov od odpisanih dolgov.

Odpis dolgov tudi na Hrvaškem Hrvaška vlada želi doseči odpis dolgov na drug način. Tako je že podpisala sporazum s telekomunikacijskimi podjetji, bankami in štirimi občinami, na podlagi katerega bodo približno 75 tisoč državljanom s slabim socialnim statusom omogočili odpis dolgov v skupni višini okoli 70 milijonov evrov.

Do odpisa dolga bodo upravičeni prejemniki socialnih pomoči in tisti, ki v zadnjih treh mesecih niso prejeli več kot 180 evrov na enega člana gospodinjstva in da ne razpolagajo z več kot eno nepremičnino.

Združena levica meni, da bi tudi država Slovenija lahko v zameno za davčne olajšave nehala zahtevati od tistih, ki nimajo. "Ta majhna olajšava, ki države ne bi nič stala, bi lahko rešila golo eksistenco državljanov," je prepričan Mesec. K sodelovanju bi pritegnili vsa podjetja, ki so v državni lasti, kot so komunalna podjetja, telekom, elektro podjetja, "s tem bi se povečala potrošnja, kar bi stimuliralo gospodarsko rast".

Mesec: Čas je, da država dokapitalizira ljudi Dotaknil se je tudi dogajanj v zvezi z nenadnim zvišanjem vrednosti švicarskega franka. "V Sloveniji je za okoli 800 milijonov evrov kreditov v švicarskih frankih, v večini primerov gre za stanovanjska posojila, ki so jih kreditojemalcem ponujale banke," je povedal Mesec in dodal, da bodo zaradi tega imela gospodinjstva višje mesečne obroke.

Ne gre za špekulante, poudarja Mesec, "gre za zavedene potrošnike, ki so jim banke pred krizo ponujale to valuto kot vroč kostanj, zdaj pa so se čez noč ti krediti podražili za 15 odstotkov".

Od slovenske vlade tako pričakuje, da bo potrošnikom omogočila pretvorbo valute pri kreditih v evre. "Če je država z milijoni davkoplačevalskega denarja dokapitalizirala banke, naj zdaj pomaga dokapitalizirati tudi ljudi," sklene Mesec.