Ljudmila Novak o novi koaliciji: Počakati je treba na izid volitev

Nova Slovenija po besedah njene predsednice Ljudmile Novak v novem sklicu parlamenta pričakuje osem mandatov, kar bi bila podvojitev glede na zadnje volitve. NSi bi se z izjemo vodnih virov in energetike umaknila iz vseh podjetij v državni lasti. Za zagon gospodarstva, če bodo seveda v prihodnji vladi, bi znižali davke, zmanjšali administrativne postopke, ne bi pa zmanjšali števila občin, saj naj bi te pripomogle k temu, da se Slovenija enakomerno razvija.

Pred letošnjimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami se ponavlja zgodba izpred treh let, ko so prav tako vidno vlogo igrale novonastale stranke. Tokrat je v glavni vlogi stranka Mira Cerarja, za katero je denimo javnomnenjska anketa Episcentra pokazala, da jo podpira kar 31 odstotkov ljudi. Je Cerar za vas presenečenje? Gospod Miro Cerar niti ni veliko presenečenje. Spomnite se lahko, da je bil lani kot kandidat za mandatarja na pogovorih z zdaj že razpadlo stranko Zorana Jankovića in Alenko Bratušek. Mislim pa, da čas, v katerem je Slovenija, zahteva tudi politične izkušnje, občutek za krizno vodenje in veliko modrosti za opravljanje najvišjih funkcij.

Sploh veste, kaj ponuja? Programa gospoda Cerarja še nisem videla, glede morebitnega povezovanja s preostalimi strankami pa za zdaj ostaja tudi dokaj skrivnosten. V tem smislu je njegova stranka politična neznanka in težko je oceniti, kaj v resnici ponuja Sloveniji.

Na drugi strani vi vse stavite na vaš gospodarski program. Slovenija je v krizi in imamo težave, zato smo se pri programu osredotočili prav na gospodarstvo. Samo gospodarstvo nas lahko potegne iz krize, saj le višja gospodarska rast v državno blagajno prinese več denarja. Mi stavimo na nizke davke, ki posledično omogočajo več delovnih mest in rast podjetij, kar pomeni, da bi lahko več vlagali v razvoj. Nujno je treba zmanjšati administrativne ovire, denimo lažje umeščanje objektov v prostor. Moje izkušnje na terenu pravijo, da bi številni podjetniki zaposlovali, a jih pri širjenju, denimo proizvodnje, čaka preveč ovir. Nujna je privatizacija državnega premoženja, kjer je preveč korupcije. Vendar poudarjam, da je državno podjetje treba prodati odgovornim lastnikom. Ena izmed pomembnejših točk našega programa je tudi to, da bi javna uprava postala vitkejša in učinkovitejša, postati mora servis za državljane.

Pa je program uresničljiv? Je, če se za nujne reforme odločijo stranke, ki imajo večino in podobne poglede na reševanje krize. Zato smo mi sorodni stranki, Slovensko demokratsko stranko in Slovensko ljudsko stranko, povabili, da na volitvah nekako nastopimo skupaj in da je v ospredju gospodarski in reformni program. Z omenjenima strankama imamo namreč zelo podoben gospodarski program – ne v vseh točkah, a imamo veliko sorodnosti. Pripravili smo tudi akcijski načrt, ki bi bil temelj nove koalicijske pogodbe, če bi bili po volitvah v vladi. Mi bi se povezovali s strankami, ki sprejemajo naša izhodišča in programske cilje – nizke davke, preproste upravne postopke in odprto gospodarstvo.

Torej bi šli v vlado z SDS, če bi jo vodil Janez Janša? Ponavljam, da je NSi odprta za sodelovanje s sorodnimi strankami, za konkretne kombinacije pa je treba počakati na izide volitev.

Kakšni pa so odnosi z SDS? V zadnjih mesecih nismo prav veliko sodelovali, pri arhivih pa so se stvari zaostrile. A tu se je pokazalo, da je Nova Slovenija samostojna stranka in samostojno sprejema svoje odločitve. Ne glede na spor pa smo z SDS v prihodnosti pripravljeni sodelovati, saj sami še nimamo večinske podpore in za uresničitev programa potrebujemo partnerje. Poleg programa so pomembni še drugi pogoji, kot je npr. ta, da se partnerji med seboj spoštujejo, da so drug do drugega korektni. Zadnje sem namreč v preteklosti pogrešala.

Je kakršnakoli možnost, da greste v koalicijo z levo opcijo? Denimo stranko Mira Cerarja ali SD? Miro Cerar pravi, da niso ne levica ne desnica. Programa še ne poznamo, lahko pa rečem, da se s Socialnimi demokrati zagotovo ne moremo povezovati, ker imajo čisto drugačen odnos do najpomembnejših gospodarskih vprašanj. Če bi šli v koalicijo z njimi, našega programa ne bi mogli izpolnjevati.

Torej velika koalicija zagotovo odpade? Mi bi šli v vlado le, če bi lahko uresničevali naš program. Ne gre za ideološke razlike, naša filozofija je uresničitev nujno potrebnih reform.

Če se vrneva na program. Na težave, na katere opozarjate. Te niso nastale včeraj, vlečejo se že vrsto let, denimo visoki stroški zaposlenih, privatizacija, umeščanje objektov v prostor. Dvakrat ste že bili v vladi, prvič v letih od 2004 do 2008 in v zadnji Janševi vladi, pa se tega niste lotili. Zakaj? Takrat je bila visoka gospodarska rast in se ni čutila tako močna potreba po tem, poleg tega pa je v Sloveniji izjemno velik odpor do določenih korenitih sprememb. Tudi zaradi tega smo danes tukaj, kjer smo. Je pa res, da smo v naši vladi leta 2012 začeli postopne korake v pravo smer, a je zaradi znanih okoliščin tista vlada predčasno razpadla. Začeli smo zmanjševati javno upravo, prav tako smo postavili osnove slovenskega državnega holdinga in slabe banke. Rada bi izpostavila še to zanimivost, da je naš program, ki smo ga predstavili pred poročilom, že odgovor na priporočila Evropske komisije. Reforme so nujne, če pa jih prihodnja vlada ne bo uresničila, bo kmalu zašla v velike težave in nevarnost, da predčasno pade, Slovenija pa bo še naprej tonila.

Večno vprašanje je privatizacija, na katero opozarjajo številni ekonomisti in Bruselj. Kaj bi vi obdržali v državni lasti? Obdržali bi denimo vodne vire in energetiko, iz preostalega pa se mora država enkrat za vselej umakniti. Treba je zasledovati transparentnost, podjetja pa je treba prodati tistim, ki imajo sredstva. Ne sme se dogajati, da kupec kupuje podjetje brez lastnega kapitala. Sem za privatizacijo, a ne za vsako ceno. Prodati je treba strateškemu partnerju, ki bo v podjetje še naprej vlagal in skrbel za razvoj, zaposloval ljudi ter plačeval davke in prispevke.

Gospodarstvo opozarja, da ne more več financirati javnega sektorja. Kaj bi storili vi? V Sloveniji potrebujemo reformo javne uprave, najverjetneje tudi zmanjšanje števila zaposlenih. A to je treba storiti premišljeno. Mi predlagamo moratorij na zaposlovanje, potem pa je treba pogledati, v katerih segmentih je ljudi preveč in kje premalo, ter jih razporediti. A ne glede na vse bi bilo treba takoj razčistiti, kaj se dogaja z nabavo in javnimi naročili, kjer izpuhti nemalo denarja.

Bi spremenili plačni sistem, kjer gre za preveliko uravnilovko in ne stimulira zaposlenih v javnem sektorju? Bi morda kakšen del iz javnega sektorja izvzeli? Dejstvo je, da razmerje v plačah ni primerno urejeno. Ljudje na odgovornih funkcijah bi morali imeti primerne plače in tudi prevzemati potrebno odgovornost. Tudi politiki na najvišjih funkcijah so v primerjavi z menedžerji in poslovneži zelo slabo plačani. Tukaj pač nekaj ni v redu.

Ste za bolj fleksibilen trg dela, kjer bi delodajalec lahko odpustil zaposlenega brez razloga? Če ne, zakaj? To podpiramo, ker smo prepričani, da brez razloga noben delodajalec ne odpušča ljudi. Predvsem v krizi se je pokazalo, da je ob izgubi posla za podjetje zelo težko, če delavcem ne more zagotoviti dela in tudi plače. Če podjetje delavca ne potrebuje in mu ne more dajati plače in plačevati prispevkov, ga ne more obdržati. Po mojem prepričanju bi bolj fleksibilna delovnopravna zakonodaja pomenila več zaposlitev. Vzor nam je lahko sosednja Avstrija, kjer imajo zelo fleksibilno zakonodajo, po drugi strani pa je brezposelnost med nižjimi v Evropi. Tudi gospodarstveniki so tega mnenja in pravijo, da bi lahko zaposlili več ljudi, če predpisi ne bi bili tako togi. Zavod za zaposlovanje pa bi preoblikovali v agencijo za posredovanje dela.

Bi zmanjšali število občin? Ne. Imamo države, ki imajo veliko manjše občine in še večje število občin na prebivalca kot mi. Osebno menim, da se zdaj, ko imamo večje število občin, dobro razvijajo tudi nekoč dokaj zapostavljeni kraji. Občine so po navadi uspešne tudi pri koriščenju evropskih sredstev, zato so tudi zagotovilo za bolj enakomeren razvoj Slovenije.

Kakšen rezultat pričakujete? Naš cilj je, da najmanj podvojimo število poslanskih mandatov na osem, delamo pa za deset in več. Zdajšnje ankete nam to napovedujejo, zato menimo, da je naš cilj tudi uresničljiv. Za sestavo koalicije bodo zelo pomembne stranke, ki so v igri za tretje mesto, saj bodo prav te odločale, na katero stran se bo prevesila tehtnica in kako bo obarvana prihodnja koalicija. Zdi se, da bi bila NSi, kot konstruktivna stranka in zanesljiva partnerica, zaželena v vsaki koaliciji. Mi pa se bomo odločali glede na to, v kateri družbi bi lahko izpolnili svoj program.