Ljubljanski mestni svetniki prikimali proračunskim dokumentom

Občina bo tako letos beležila 64,7 milijona evrov več prihodkov in 66,2 milijona evrov več odhodkov. Primanjkljaj je načrtovan v višini treh milijonov evrov. Drugi rebalans letošnjega proračuna je po pojasnilih občine med drugim potreben zaradi negotovih razmer na trgu, dviga plač zaposlenih v javnem sektorju, dviga minimalne plače ter višjih cen energentov.

Kot je pojasnila vodja občinskega oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, so v rebalans vključeni tudi številni novi projekti, med drugim rekonstrukcija Tbilisijske ceste, izgradnja kolesarske steze ob Cvetkovi ulici in nova cestna povezava do Jurčkove ceste, ureditev Avšičeve ulice, prenova vodovodnega sistema Javor−Žagarski vrh in vodovoda Tuji Grm ter gradnja kanalizacije Na griču.

Svetnica Ksenija Sever (SDS) je ocenila, da bi si Ljubljančani pri tako velikem proračunu želeli predvsem investicije na področju infrastrukture, graditev in hitrejšo prenovo zdravstvenih domov, enakomeren razvoj vseh skupnosti in pa da bi se že načrtovani projekti realizirali v krajšem času.

Mestni svetnik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc se je zavzel za tisoč evrov dodatka za rojstvo otroka, ukrep, ki se lahko po njegovih besedah začne izvajati takoj. "Mislim, da je ob taki rasti prihodkov in ob tako katastrofalni demografski sliki napočil čas," je dejal in ocenil, da je ljubljanska občina ob izjemno velikem proračunu "zelo mačehovska do družin ob rojstvu otroka".

"Očitno ne samo, da se rad gleda, ampak se tudi rad posluša. On ima spet dober predlog za vse Ljubljančanke, bodoče mamice, ko pravi, da se bo po njegovem mnenju katastrofalna demografska slika rešila s tem, da bomo mamicam dali po tisoč evrov. Ubogi ti otroci," mu je odvrnil župan Zoran Janković.

Mestni svet je obravnaval tudi osnutka proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Odhodki v osnutku proračuna za 2024 so predvideni v višini 510 milijonov evrov, za 2025 pa v višini 515,5 milijona evrov.

Prihodnje leto so investicije po besedah Bistanove načrtovane v višini 217 milijonov evrov, investicijski transferji pa v višini 16,2 milijona evrov, leto pozneje pa sta postavki pri 221,7 milijona oz. 15,6 milijona evrov.

V Levici so imeli na osnutka več pripomb, med drugim na področju izobraževanja, infrastrukture, kulture in stanovanjske politike. Kot je dejala vodja svetniškega kluba Levice Urška Honzak, občina "očitno nima posebne želje po reševanju stanovanjske problematike v mestu".

Za prihodnje leto občina načrtuje povečanje namenskega premoženja občinskega stanovanjskega sklada za 5,4 milijona evrov, leto pozneje pa za pet milijonov evrov. "V letu 2024 ni predvidenih projektov dokončanja oziroma prejema stanovanjskih enot, lahko pa bi se kupila kakšna najemna stanovanja. Vprašanje je tudi, koliko teh sredstev bo realiziranih," je dejala.

Njen strankarski kolega Arne Jakob Zakrajšek se je med drugim zavzel za postopno odpravo "outsourcinga" v mestni upravi in zagotovitev sredstev za postopno neposredno zaposlitev delavcev. Predlagal je tudi povečanje sredstev na postavki programi nepridobitnih organizacij zdravstvo z 255 tisoč evrov na vsaj pol milijona.

Ištvan Išt Huzjan iz Levice pa se je zavzel za decentralizacijo kulture. "Kakovost kulturnega življenja v prestolnici ne more biti odvisna le od centralnih institucij. Visoka raven kulturnega življenja ima pozitivne učinke na bivanje prebivalk in prebivalcev četrtnih skupnosti v Ljubljani, potrebujemo neodvisne kulturne institucije, ki gradijo sveže in močne programe," je dejal.

V Levici so se prav tako zavzeli za participativni proračun, k čemur je pozval tudi Primc. Slednji je sicer tudi pri obravnavi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti pozval k uvedbi "dobrodošlice za vsakega otroka v višini tisoč evrov". Med drugim se je zavzel tudi za uvedbo dvigal v blokih, ki jih še nimajo.

"To je zelo resen problem za Ljubljančane in Ljubljančane. Številni me pocukajo za rokav in rečejo: 'Dajte to izpeljati.' Gre za realne probleme ljudi. Problem namestitve dvigal v bloke je, da se lastniki težko dogovorijo, ampak ob vsaj 50-odstotnem sofinanciranju občine sem prepričan, da bi se veliko lažje dogovorili," je dejal Primc.

Podžupan in svetnik Liste Zorana Jankovića Dejan Crnek je dejal, da se je dikcija participativnega proračuna v evropskih listinah začela pojavljati pred približno desetimi leti. Ljubljana ga, kot je podčrtal, izvaja od leta 2006, ko je zdajšnji župan povabil Ljubljančane, da povedo, kako vidijo razvoj prestolnice in kateri projekti se jim zdijo ključni. Ljudje so v prestolnici slišani, je prepričan.