Peter Jančič

Sreda,
2. 2. 2022,
8.10

Osveženo pred

2 leti, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

189

Natisni članek

Natisni članek

tožba Kanal A POP TV Lidija Glavina Robert Golob Telekom Slovenije

Sreda, 2. 2. 2022, 8.10

2 leti, 10 mesecev

Kraje državnega: še bolj kot Glavino in Goloba so z denarjem zalili POP TV

Peter Jančič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

189

Lidia Glavina, Robert Golob, Pop tv, Kanal A | Foto STA/Siol.net

Foto: STA/Siol.net

Telekom Slovenije je lani podjetje PRO PLUS obvestil o delni ničnosti pogodbe o vključitvi programov POP TV in Kanal A v sistem Telekoma, prenehal plačevati oderuško nadomestilo za predvajanje programov PRO PLUS, s tožbo pa zahteva vrnitev 12.346.378 evrov preveč plačanih nadomestil in obresti od leta 2017 zaradi ocene, da je šlo, če poenostavimo, za "krajo državnega denarja, ki ga upravlja Telekom Slovenije". Podjetje Telekom Slovenije je v državni lasti.

Leta 2016, ko je nadzorni svet Telekoma Slovenije vodil še Borut Jamnik, upravo pa Rudolf Skobe, je Telekom z družbo PRO PLUS podpisal pogodbo, ki je dramatično, kar za 12-krat, povišala nadomestilo za predvajanje petih programov tega medijskega podjetja v omrežju Telekoma Slovenije. Kakšna je razlika, pokaže primerjava, da je na letni ravni nadomestilo leta 2015 znašalo manj kot pol milijona, leta 2018 po novi pogodbi pa na letni ravni že 5,76 milijona evrov. Podobno je, po neuradnih informacijah, prevladujoč položaj na trgu, pa tudi politično moč in podporo, POP TV izkoriščal tudi pri drugih operaterjih. Posledica tega je bila, da se je poslovni izid podjetja PRO PLUS močno popravil. Nenadoma so poslovali z velikimi presežki. Namesto 6,3 milijona minusa leta 2015 so imeli leta 2018 13,3 milijona evrov presežka. Pozneje se je vsota še povišala. 

Kaj pravijo v družbi PRO PLUS?
"S to informacijo nismo seznanjeni. Po našem mnenju pa postopek težko obnovijo, če sploh še ni končan. Sicer pa ostro zanikamo vsakršna namigovanja o nespoštovanju dobrih poslovnih praks," so nam glede postopkov AVK zoper njihovo medijsko hišo sporočili iz družbe.

Glede tožbe Telekoma Slovenije in zahteve po vračilu dela denarja pa so zapisali: "S strani Telekoma Slovenije smo po dobrih petih letih dobrega sodelovanja prejeli nerazumno tožbo, s katero želijo spremeniti veljavno pogodbo. Na odločitve vodstva Telekoma seveda ne moremo vplivati, neutemeljena tožba pa nas ne skrbi."  

Odzval se je tudi AVK
"Zoper podjetje PRO PLUS je bil 12. 1. 2017 uveden postopek zaradi ugotavljanja kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki pa še ni zaključen in kot takega ga Agencija tudi ni obnovila. Glede na to, da zadeva še ni zaključena, podrobnejših informacij o predmetni zadevi zaradi interesa predmetnega postopka ne moremo posredovati," pa so nam pojasnili na AVK.

Namesto pogajanj še dodaten dvig cene

Kot smo včeraj poročali po Planetu, dogajanje že od leta 2017 preverja tudi agencija za varstvo konkurence, ki je sprožila postopek  zaradi ocene, da PRO PLUS izkorišča prevladujoč položaj na trgu. PRO PLUS je svoje programe POP TV, KANAL A, OTO, BRIO in KINO operaterjem ponujal izključno neločljivo, vseh pet v paketu, in zahteval, da jim zagotovijo najboljša mesta, hkrati pa je dramatično povišal ceno paketa teh programov, ki je bila v primeru Telekoma Slovenije kar 12-krat višja, kot je bila do leta 2017. Posledica takega ravnanja sta manjša konkurenčnost na trgu ter manjši tehnični napredek v škodo gledalcev, ki morajo plačevati več, z vidika države pa, da je državni denar odtekal k zasebnim lastnikom. V podjetju PRO PLUS so na očitke o zlorabi položaja na trgu v lanskem letu odgovarjali, da je Telekom Slovenije kot največji operater povsem prostovoljno privolil v dramatično višjo ceno za predvajanje programov. Pogajanja so potekala tako, da po prvotni ponudbi PRO PLUS, kakšna bi morala biti cena, ni bilo približevanja, torej znižanja po pogajanjih. Namesto tega se je cena v pogajanjih še dramatično povišala.

Med nenavadnostmi povečanja financiranja programov POP TV in Kanala A je, da je Telekomu Slovenije v tem obdobju, šlo je za leto 2016, začel prodajati elektriko GEN-I, pogodba je bila sklenjena za pet let. Robertu Golobu in vsej njegovi upravi pa so nagrade za uspešnost in s tem letni prihodki v letu 2017 poleteli v nebo.

Robert Golob
Novice Golobova plača poletela po letu 2017

Podobno kot prihodki družbe PRO PLUS. Povišanje plač brez upoštevanja določb zakona, ki prihodke uprav v državnih podjetjih omejuje, je bilo eden od razlogov, da Golob lani ni dobil dodatnega mandata na vrhu GEN-I. Leta 2017, ko je agencija za trg vrednostnih papirjev začela postopek proti podjetju PRO PLUS zaradi zlorabe prevladujočega položaja, je bila po Borutu Jamniku za predsednico nadzornega sveta imenovana Lidia Glavina, ki jo je vlada Mira Cerarja iz Italije uvozila za vodenje državnega holdinga.

Ko se zgodijo menjave

Borut Jamnik je pred tem nadzorni svet vodil štiri leta, od leta 2013. Kot smo poročali, so Lidio Glavina dve leti pozneje, ko so jo že v obdobju vlade Marjana Šarca marca 2019 na vrhu SDH odstopili, zalili z denarjem.

glavina, golob logo eur
Novice Golob ni edini iz GEN-I, ki so ga zalivali z denarjem mimo zakona

Takratni predsednik nadzornega sveta SDH Igor Kržan, ki je nekaj dni za tem sam prevzel vodenje uprave SDH, je z Glavino podpisal pogodbo, s katero ji je v SDH zagotovil svetovalno službo s plačo predsednice uprave in določbo o visoki odpravnini, če si hitro najde službo drugje. In si jo je. Že čez tri mesece. Bilo je julija 2019. Zaposlila se je v GEN-I Roberta Goloba. Skoraj hkrati kot Glavina na vrhu SDH je odstopil tudi predsednik uprave Telekoma Slovenije Rudolf Skobe, v času katerega so bile za PRO PLUS neverjetno ugodne pogodbe podpisane. Nekoliko pozneje, bilo je avgusta 2019, ko je že dobila zaposlitev v GEN-I, se je Lidia Glavina poslovila tudi z vrha nadzornega sveta Telekoma Slovenije.  

Za odziv na delno prenehanje plačevanja in tožbo za vrnitev več kot deset milijonov evrov smo prosili tudi podjetje PRO PLUS.