Kdo bo živel dlje: Slovenec, Američan ali Kitajec?

Pričakovana življenjska doba je v ZDA dosegla najvišjo raven do zdaj, kaže poročilo tamkajšnjega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni. Otroci, rojeni v letu 2012, naj bi živeli 78 let ter devet mesecev in pol, kar je približno šest tednov dlje od tistih, ki so se rodili leto ali dve prej.

Daljše življenje sicer lahko pričakujejo ženske, ki naj bi živele več kot 81 let, medtem ko naj bi moški živeli približno 76 let in pol.

Svetovno povprečje precej nižje Svetovno povprečje pričakovane življenjske dobe ob rojstvu je medtem nižje za dobrih osem let. Po podatkih spletnega statističnega portala Statista je povprečje 71 let.

Najdlje naj bi poleg Američanov živeli Evropejci, ki prav tako lahko pričakujejo približno 78 let življenja. V Južni Ameriki rojeni otroci lahko v povprečju dočakajo 75 let, Azijci 71 in Afričani 59 let.

Omeniti velja, da se v povprečju približno štiri leta daljše življenje napoveduje ženskam.

Kitajci bodo živeli šest let dlje kot Slovenci Čeprav je glede na povprečne podatke Azija šele na četrtem mestu, bodo najdlje, to je 83 let in pol, živeli Kitajci, rojeni v Hongkongu, in Japonci (83 let). Na tretjem mestu so naši zahodni sosedi. Italijani, rojeni leta 2012, lahko pričakujejo skoraj 83 let.

Slovenije na lestvici 20 držav z najdaljšo pričakovano življenjsko dobo ni, je pa na lestvici držav, v katerih se je v zadnjih 40 letih pričakovana življenjska doba najbolj podaljšala. Za Slovence, rojene v letu 2011, se pričakuje, da bodo živeli 11 let in pol dlje kot tisti, ki so rojeni leta 1970. Po podatkih Eurostata je v Sloveniji za rojene v letu 2012 pričakovana življenjska doba dobrih 77 let.

V tem obdobju se je sicer življenjska doba najbolj podaljšala Turkom, in sicer za skoraj 20 let in pol, ter Južnokorejcem za 19 let. Pričakovana življenjska doba neprestano raste Pričakovana življenjska doba se sicer neprestano podaljšuje. V državah članicah OECD je v zadnjih štirih desetletjih napredovala za deset let. Na to naj bi vplivali različni dejavniki, predvsem pa boljši življenjski pogoji ter stanje izobrazbe ljudi.

Pričakovana življenjska doba je sicer najpogosteje uporabljen kazalnik v primerjavah splošnega zdravstvenega stanja prebivalcev po različnih državah, vendar pa žal pove le to, kako dolgo naj bi ljudje živeli, ne pa tudi, kakšna bo oziroma je kakovost njihovega življenja, navajajo pri OECD.