Avtor:
Urška Makovec

Sreda,
25. 11. 2015,
9.19

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 25. 11. 2015, 9.19

7 let, 1 mesec

Kdaj bo pacient v slovenskem zdravstvu končno postal kralj?

Avtor:
Urška Makovec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Kako vzpostaviti finančno vzdržen zdravstveni sistem, kjer je pacient kralj, zdravstveno osebje pa ima najboljše pogoje za delo? Temu vprašanju se posveča konferenca Ameriške gospodarske zbornice.

Osrednji izziv zdravstvenih reform bo demografija. V Sloveniji je danes 18 odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let, leta 2050 pa se bo ta odstotek podvojil. Ob osamosvojitvi sta bila dva odstotka prebivalstva starejša od 80 let, danes je takšnih štiri odstotke, je uvodoma opozorila Agata Jakončič, članica Sveta guvernerjev AmCham Slovenija, ki organizira današnjo konferenco o reformah, potrebnih v slovenskem zdravstvu. "Dobra zdravstvena politika je dobra gospodarska politika," je poudarila Mary Harney, predsednica European Steering Group on Sustainable Healthcare in dva mandata ministrica za zdravje v irski vladi.

Na Irskem so v času krize z 31 bolnišnic za obravnavo bolnikov z rakom (za populacijo nekaj več kot štiri milijone) prešli na osem bolnišnic. Ni bilo lahko, veliko je bilo upora, a vedeli so, da jim to mora uspeti, pravi Harneyjeva. "Minister za zdravstvo zato mora imeti podporo predsednika vlade, ta pa mora biti pripravljena na žrtve. Vključeni morajo biti vsi deležniki in zunanji svetovalci."

Na Nizozemskem imamo konkurenco na trgu zavarovalništva in trgu dobaviteljev. To pomeni, da so zavarovalnice močne tudi nasproti dobaviteljem. Tako je vzpostavljen sistem "zavor in ravnovesij", pacienti imajo veliko možnost izbire. Lahko gredo v katero koli bolnišnico – lahko izberejo najboljšo, izkušnje iz svoje države opisuje Ernst Van Koesveld z nizozemskega ministrstva za zdravje, blaginjo in šport.

"Povečali smo tudi zavedanje o stroških. Zastonj zdravstva ni. Izbrati je treba tisto, kar si lahko privoščiš. Vsak si ne more privoščiti vsakršne zdravstvene oskrbe."

Kako se je zdravstva lotila Portugalska? Portugalska je zmanjšala stroške v zdravstvu in uvedla ukrepe za kakovost, zaposlila ustrezno izkušene zdravnike, zlasti v družinski medicini, e-recepte, povezali so tudi zdravstveni sistem s sistemom oskrbe starejših in pokojninskim sistemom, je povedala Francesca Colombo, vodja oddelka za zdravstvo pri OECD.

Mnogo držav OECD pri zdravstvenih reformah ni osredotočeno na bolnišnični sistem, ampak na primarno zdravniško oskrbo, kar zahteva tudi naš način življenja, je poudarila Colombova.

Bi morali v zdravstvu uvesti diktaturo? Težko najdemo zdravstvenega ministra s štiriletnim mandatom. Računati moramo s šestmesečnim in na to prilagoditi ravnanje. Morda bi morali zdravstvo izključiti iz demokratičnega sistema in na tem področju za sedem let uvesti diktaturo, se je pošalil Van Koesveld.

Na Irskem sem uvedla sofinanciranje zdravil. Z zelo majhnim prispevkom pacienta (danes ta znaša 2,5 evra) ta zdaj malo pomisli, ali zares potrebuje zdravilo ali ne. Ne gre toliko za prihranek, ki ga ima pri tem država, ampak tudi za bolj premišljeno trošenje in jemanje zdravil, je dejala Harneyeva. Pomembna je tudi razvita tehnologija. Ta sicer ne reši težav zdravstvenega sistema, je pa nujna komponenta, je prepričana.

Vpeljevanje inovacij morda veliko stane, a se, gledano v celoti, obrestuje. Dobro informiran in motiviran pacient je za zdravstvo najboljši. Na Irskem ima vsak pacient dostop do svoje medicinske dokumentacije, pravi nekdanja irska ministrica.

Zdravstveni sistem zelo obremenjujoč za delodajalce Naš sistem je še vedno zelo solidaren, to si moramo priznati, je dejala Petra Došenović Bonča z ekonomske fakultete v Ljubljani. Težava pa seveda je, da je sistem zelo obremenjujoč za delodajalce. Najti moramo ravnovesje med obema stranema.

Zdaj se soočamo na primer z izgubami dobaviteljev in čakalnimi vrstami, to je posledica neuravnovešenega sistema. Napovedala je, da bo slovenski zdravstveni sistem med letoma 2015 in 2020 le zaradi staranja prebivalstva utrpel 45 milijonov primanjkljaja letno.