Kam sta jo mahnila risa iz živalskega vrta?

Ob pregledu Živalskega vrta Ljubljana so zaposleni ugotovili, da so vse živali v svojih ogradah, žive in zdrave. Pogrešajo le dva risa, ki sta svojo ogrado zapustila prejšnjo noč, ko sta uplenila gamsa, potem pa sledi niso več videli.

Kot pojasnjujejo v živalskem vrtu, je zadnji zaužiti obrok v noči na torek risoma zadostoval za 24 ur, danes ponoči pa bosta verjetno iskala novo hrano.

Lažni alarmi se kar vrstijo Od včeraj, ko so v javnosti zakrožile prve novice o pobeglih risih, se lažni alarmi kar vrstijo, pravijo v živalskem vrtu. Terenska ter nočna dežurna ekipa sta se tako kar trikrat odzvali na obvestilo policije.

Tako sta popoldne dva sprehajalca večjo in verjetno dolgodlako mačko zamenjala z risom, vendar so majhne sveže sledi v snegu pokazale, da je šlo za mačko.

Pozno zvečer so skoraj sočasno sprejeli obvestilo o risu pred biotehniško fakulteto ter na Čadovem travniku. Obe prijavi so preverili, vendar se je izkazalo, da je v prvem primeru nekdo slišal drugo osebo, kako kliče, da vidi risa. V drugem primeru pa je šlo za en dan stare zajčje in pasje sledi.

Kako prepoznati risa? V Živalskem vrtu vse občane prosijo, da pred klicem dobro preverijo, ali gre res za risa. V brošuri o risih, ki je del projekta Dinaris društva Dinaricum, je mogoče najti naslednje značilnosti:

Stopinje Stopinja risa ima za mačke značilno okroglo obliko. V širino meri od 7 do 9 centimetrov, pri čemer so odtisi sprednjih šap večji od zadnjih. Pri hoji je dolžina koraka od 80 do 120 centimetrov. Tako kot druge mačke lahko tudi risi vpotegnejo kremplje, ki zaradi tega ne puščajo odtisov. Po odsotnosti odtisov krempljev stopinjo risa tudi najlažje ločimo od sledi psa, volka ali lisice.

Iztrebek Iztrebek risa običajno ni debelejši od 2,5 centimetra. Podobno kot iztrebek domače mačke je pogosto na enem koncu zašiljen. Večji del iztrebka običajno sestavljajo dobro vidne dlake sesalcev. Občasno ris iztrebek tudi zakoplje.

Markiranje z urinom Risi med seboj pogosto komunicirajo z markiranjem z urinom, ta ima močan, rahlo moškatni vonj. Največkrat markirajo opazne, pokončne objekte, kot na primer debla in korenine dreves, večje kamne, manjše iglavce, umetne objekte in podobno.

Oglašanje Risa najpogosteje slišimo v času parjenja (to je v februarju in marcu), ko se samec in samica na večje razdalje kličeta z glasnim mijavkanjem. Nekoliko tišji je klic med materjo in mladiči, poleg tega pa so pri risih opisali še 8–10 drugih zvočnih signalov.

V ZOO se bojijo za mačje pande Risa sta po zagotovilih zaposlenih v živalskem vrtu že do zdaj v svoji ogradi lovila ptiče, ki so se prišli hranit z ostanki njunega obroka, ter malimi glodavci, ki so se hranili z gozdnimi plodovi. Predvsem samica naj bi se vedla zelo divjinsko.

Risoma v ogrado in okrog gamsa še vedno nastavljajo hrano, vendar poudarjajo, da je možnost lova živega plena za risa bistveno bolj vabljiva in zanimiva.

Zaposleni se najbolj bojijo, da ne bi uplenila mačjih pand, saj mladi in izredno dragoceni par kaže znake, da bi spomladi lahko pričakali tudi prve mladiče.