Kako je predsedoval Janez Drnovšek

Pri tem je opravil pot od reformističnega zagovornika tržnega gospodarstva v predsedstvu Jugoslavije prek "tehnokratskega" predsednika slovenske vlade do predsednika države, ki je zagovarjal duhovnost in pomoč soljudem. Prvi nesporazumi med vlado in Drnovškom so se začeli leta 2006 Decembra 2002 je Drnovšek zaprisegel kot drugi predsednik republike. Po zmagi SDS na državnozborskih volitvah leta 2004 so mediji odnos med Drnovškom in predsednikom vlade Janezom Janšo označevali kot dobrega. Prvi nesporazumi pa so se pojavili leta 2006 na področju zunanje politike, kjer je vlada Drnovšku očitala neusklajenost njegovih zunanjepolitičnih pobud (zlasti glede reševanja kosovske krize in krize v sudanski pokrajini Darfur) z vlado oz. ministrstvom za zunanje zadeve.

Vlada ni takoj odobrila dodatnih sredstev za delovnje predsednikovega urada

Z vlado je Drnovšek "odprl fronto" tudi z vljudnostnim obiskom kneza Aleksandra II. Karađorđevića v Sloveniji, ki je sicer od Slovenije zahteval vrnitev premoženja, ki naj bi pripadal nekdanji jugoslovanski kraljevi rodbini. Najbolj pa je v letu 2006 odmeval spor, ko vlada ob razdelitvi proračunskega kolača uradu predsednika republike ni takoj odobrila dodatnih sredstev za "normalno" delovanje urada. To je sicer storila jeseni in uradu predsednika republike odobrila dodatna sredstva v višini 60 milijonov tolarjev.

Drnovšek je javnost vznemiril z dvema pomilostitvama

Slovensko javnost pa je v začetku leta 2006 Drnovšek vznemiril zlasti z odločitvijo o pomilostitvi nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Na enake odzive je naletela pomilostitev obsojenega preprodajalca mamil Ivana Tomanovića.

Leta 2006 je Drnovšek izstopil iz stranke LDS V istem letu je prišlo tudi do popolnega Drnovškovega preloma s stranko LDS in do izstopa iz stranke, katere predsednik je bil od marca 1992 do februarja 2003. Obenem je vso svojo pozornost usmeril v zagon civilno-družbenega Gibanja za pravičnost in razvoj. Ustanovni zbor gibanja je bil 28. maja 2006 na gradu Turjak. Gibanje se je ob koncu lanskega leta preizkusilo na lokalnih volitvah, vendar kakšnega posebnega uspeha ni zabeležilo.

Na robu svojih ustavnih pristojnosti se je Drnovšek znašel februarja 2006. Takrat je namreč napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu, ker se ni strinjal z njegovo vsebino. Po nekaj dneh negotovosti je novelo slednjič le podpisal v ustavnem roku. S tem se je po mnenju pravnikov izognil ustavni obtožbi in odpoklicu s funkcije zaradi kršenja ustave.

Letos se je zapletlo z organiziranjem državnih proslav Letos je prišlo do sporov z vlado na področju organiziranja državnih proslav. Zaradi zapletov glede izbire govornikov se je odhajajoči predsednik države odločil, da se 25. junija ne bo udeležil proslave ob dnevu državnosti. Ob tem je napovedal, da se proslav nasploh ne bo več udeleževal.

Hkrati je presenetil tudi z odpovedjo tradicionalnega sprejema otrok, žena in staršev pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, civilnih žrtev in nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo.

Dosedanji predsednik države je sprožal polemike tudi med poslanci, predvsem koalicijskimi, z zavračanjem posvetovanj z vodji poslanskih skupin pri imenovanju visokih državnih uradnikov, zlasti ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.

Njegov boj z rakom je javnost sprejela s simpatijo in sočutjem Simpatijo in sočutje javnosti pa je Drnovšek pridobil s svojim bojem z rakom. Potem, ko je nekaj časa prisegal na alternativno zdravljenje, je konec oktobra letos v nagovoru na slovesnosti ob odprtju nove stavbe Onkološkega inštituta poudaril, da je onkološko zdravljenje raka edino učinkovito zdravljenje.

Decembra letos pa mu je priznanje zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti izrekel tudi Janša v slavnostnem govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic.