Sobota, 22. 12. 2007, 16.20
8 let, 7 mesecev
Kako je predsedoval Janez Drnovšek
Pri tem je opravil pot od reformističnega zagovornika tržnega gospodarstva v predsedstvu Jugoslavije prek "tehnokratskega" predsednika slovenske vlade do predsednika države, ki je zagovarjal duhovnost in pomoč soljudem.
Vlada ni takoj odobrila dodatnih sredstev za delovnje predsednikovega urada
Z vlado je Drnovšek "odprl fronto" tudi z vljudnostnim obiskom kneza Aleksandra II. Karađorđevića v Sloveniji, ki je sicer od Slovenije zahteval vrnitev premoženja, ki naj bi pripadal nekdanji jugoslovanski kraljevi rodbini. Najbolj pa je v letu 2006 odmeval spor, ko vlada ob razdelitvi proračunskega kolača uradu predsednika republike ni takoj odobrila dodatnih sredstev za "normalno" delovanje urada. To je sicer storila jeseni in uradu predsednika republike odobrila dodatna sredstva v višini 60 milijonov tolarjev.
Drnovšek je javnost vznemiril z dvema pomilostitvama
Slovensko javnost pa je v začetku leta 2006 Drnovšek vznemiril zlasti z odločitvijo o pomilostitvi nekdanjega direktorja družbe Hit Danila Kovačiča, ki je bil obsojen zaradi zlorabe položaja. Na enake odzive je naletela pomilostitev obsojenega preprodajalca mamil Ivana Tomanovića.
Na robu svojih ustavnih pristojnosti se je Drnovšek znašel februarja 2006. Takrat je namreč napovedal, da ne bo podpisal ukaza o razglasitvi novele zakona o azilu, ker se ni strinjal z njegovo vsebino. Po nekaj dneh negotovosti je novelo slednjič le podpisal v ustavnem roku. S tem se je po mnenju pravnikov izognil ustavni obtožbi in odpoklicu s funkcije zaradi kršenja ustave.
Hkrati je presenetil tudi z odpovedjo tradicionalnega sprejema otrok, žena in staršev pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve, civilnih žrtev in nosilcev medalje za ranjence ministrstva za obrambo in poškodovanih policistov med agresijo na Slovenijo.
Dosedanji predsednik države je sprožal polemike tudi med poslanci, predvsem koalicijskimi, z zavračanjem posvetovanj z vodji poslanskih skupin pri imenovanju visokih državnih uradnikov, zlasti ustavnih sodnikov in guvernerja Banke Slovenije.
Decembra letos pa mu je priznanje zaradi njegovih prizadevanj za večjo vključitev Slovencev v akcije mednarodne razvojne pomoči ali svetovne solidarnosti izrekel tudi Janša v slavnostnem govoru na državni proslavi ob svetovnem dnevu človekovih pravic.