Šli smo po sledeh javnega razpisa, ki je po besedah vodilnih Pošte Slovenije vzrok za zamude pri uvajanju okrepljenega sistema varnosti v slovenskih poštnih poslovalnicah.
"Pošto Kresnice je nameravala Pošta Slovenije varnostno okrepiti že leta 2010, kar pa ji zaradi pritožb na s tem povezane javne razpise do zdaj žal ni uspelo realizirati," so javnosti sporočili iz Pošte Slovenije. Ko smo vprašali, za katere razpise (množina, kot so navedli v sporočilu za javnost) gre, so nam s sedeža v Mariboru odgovorili, da gre za razpis (tokrat ednina?!?) za nabavo dimnih denarnih pasti.
Javni razpis za izgradnjo sistema videonadzora za okvirno 130 poštnih poslovalnic – toliko sredstev naj bi na Pošti Slovenije že zagotovili – še ni bil objavljen, priprava pripadajoče razpisne dokumentacije pa je po zagotovilih Pošte Slovenije v sklepni fazi. Vse poslovalnice naj bi z videonadzorom opremili predvidoma v dveh ali treh letih, so napovedali. A tega javnega razpisa sploh še ni.
So denarne dimne pasti najboljši naslednji korak?
Sistem denarnih dimnih pasti bi premišljene roparje zagotovo odvrnil od ropa in njegovi upravičenosti nikar ne gre oporekati, a velja priznati tudi to, da k varnosti poštne poslovalnice, njenih zaposlenih in strank ne bi v ničemer prispeval, ko bi se rop že začel. A tudi tega javnega razpisa v več kot enem letu še niso izpeljali. Decembra so sicer izmed štirih prijavljenih ponudnikov izbrali enega, a sta se dva pritožila; (vsaj) pri enem so argumenti državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil očitno prepričali in je ta razveljavila predhodno izbiro naročnika.
Nekateri so bili "bolj enaki"
Iz običajno birokratsko zapletene in pravniško obarvane utemeljitve razberemo, da se je vlagatelj zahtevka za revizijo pritožil predvsem na neenakopravno obravnavo vseh ponudnikov, ki so se javili na javni razpis, in da ni upošteval izvedbenih predpisov za postopek s pogajanji po predhodni objavi. Od vseh štirih ponudnikov naj bi le tisti, ki je bil izbran in ki po sledeh zapisnika o odpiranju ponudb ni bil najugodnejši, dobil priložnost, da prilagodi svojo ponudbeno ceno. Očitki so leteli tudi na račun načina zbiranja zahtevanih referenc ponudnikov oziroma da jih je naročnik za nekatere spreminjal po oddaji razpisne dokumentacije in tako neupravičeno izločil nekatere ponudnike, češ da je bila njihova ponudba nepopolna.
Razpis klavrno propadel, razpisna dokumentacija neustrezna …
Tri tedne po odločbi državne revizijske komisije, s katero je bila izbira dobavitelja razveljavljena, je naročnik, to je Pošta Slovenije, izdala novo odločitev, s katero je tokrat zavrnila vse prejete ponudbe. Obrazložitev: razpisna dokumentacija ni dovolj natančno opredelila vseh pomembnih podrobnosti postopka. Na prvi pogled razumljiva in smotrna odločitev, toda zakaj so sploh objavili razpisno dokumentacijo, za katero so šele skoraj leto dni pozneje ugotovili, da ni dovolj dobro narejena?
Še banalnejši razlog za zavrnitev vseh prejetih ponudb je, kot so zapisali, pretek njihove veljavnosti. Najbrž nihče ni pričakoval, da se bo postopek tako zavlekel – ali pa je to bil zgolj še en priročen razlog za zavrnitev celega razpisa, ker prvotno izbranega izvajalca niso mogli potrditi? Kakorkoli, razlaga o "zapletih" pri "javnih razpisih" ni najbolj prepričljiva, ker kaže, da gre samo za en javni razpis, pa še ta je trenutno v taki fazi, kot da ga nikoli niti ni bilo.
1
