Južnoafričanka, ki je z družino v Sloveniji pognala korenine

Shani Maree Volavšek prihaja iz Južne Afrike, a zadnjih pet let s krajšimi prekinitvami živi v Sloveniji. V deželo na sončno stran Alp jo je pripeljal Aleš, ki ga je spoznala, medtem ko je zgolj en mesec delal v Južni Afriki. "To je bilo junija 2011, ko je oktobra prišel ponovno na obisk, da bi se dogovorila, kako in kaj bova naprej, sem si rekla, zakaj pa ne, in sem šla z njim v Evropo," pripoveduje Shani.

Toliko je razlik, da ne ve, kje začeti naštevati

"Vse je drugače, ne vem niti, kje naj začnem," Shani odgovori na vprašanje, ali je v Sloveniji doživela kakšen kulturni šok. Shani prihaja iz Pretorije, enega izmed treh glavnih mest Južne Afrike, ki je administrativno in izvršno uradno glavno mesto. Mesto ima z 2,93 milijona prebivalci več prebivalcev kot celotna Slovenija. "V bistvu sem prišla iz mesta, ki ima več prebivalcev kot ena celotna država, kar je velik šok."

Pa tudi sicer Shani pravi, da je vse drugače, "od hrane, ljudi, okolja in pokrajine, kulture do tega, kako in kaj delam stvari … Na začetku je bilo resnično naporno in zelo zelo težko, saj ne veš, kje začeti, kaj storiti, kam iti. Na srečo sem imela okoli sebe prijazne ljudi, ki so mi pomagali. Sčasoma se navadiš."

"Slovenija je povsem drug svet," pravi Shani, ki se je iz skoraj trimilijonske Pretorije preselila v vasico z okoli 500 prebivalci. Foto: Osebni arhiv
Iz trimilijonskega mesta v vas s 500 prebivalci

Njeno življenje se je v Sloveniji še posebej obrnilo na glavo, ker se je iz skoraj trimilijonskega mesta preselila v naselje Podčetrtek z nekaj več kot 500 prebivalci. "V Pretoriji je ves čas hrupno, ves čas hrumijo avtomobili, povsod so luči, polne ulice ljudi … V Podčetrtku pa je zelo mirno in tiho, na kar se tudi moraš posebej navaditi. Vendar zdaj tega ne bi zamenjala za nič na svetu," pravi v smehu.

Tudi na sploh pravi, da je življenje v Republiki Južni Afriki veliko bolj stresno in naporno kot v Sloveniji. Ljudje tam ves čas hitijo in ves dan bolj ko ne posvetijo delu ter prevozu na delo in domov. "Ni časa, da bi užival življenje, vse je ves čas v naglici. Če želiš užiti vsaj malo miru in tišine, moraš za konec tedna odpotovati iz mesta."

Foto: Osebni arhiv "Ko sem prvič videla sneg, sem bila kot majhen otrok. Sicer sem mislila, da bom zaradi mraza kar umrla, a sem bila popolnoma navdušena, delala sem sneženega moža in druge skulpture. To je bilo zame nekaj povsem novega, saj sem prej sneg videla le na televiziji."

Slovenci jo sprašujejo, kje ima barvo

Še preden je Shani sploh prišla v Slovenijo, je njen mož znancem, prijateljem in sorodnikom pripovedoval o njej. A ko je prišla, so bili mnogi zelo presenečeni, morda celo malenkost razočarani. Zakaj? "Ker nisem temna. Vsi so mislili, da bo pripeljal temnopolto dekle. Večina ljudi misli, da smo vsi Afričani temnopolti, zato so bili zelo presenečeni, da imam svetlo kožo," v smehu razlaga Shani in dodaja, da jo še zdaj marsikdo vpraša: "Kje imaš barvo?"

Z vključevanjem v družbo tu nikoli ni imela težav, z domačini pa ima le dobre izkušnje. Slovence opisuje kot prijazne, hvaležne in izjemno ustrežljive ljudi, ki nikoli ne razmišljajo, ali bi pomagali, temveč preprosto ponudijo pomoč. "Zelo ste ustrežljivi in izjemno odprti, vedno in povsod!"

A po drugi strani je ta prijaznost tudi nekakšna ovira, da bi se naučila slovensko, se pošali Shani. "Veliko bolj preprosto je govoriti v angleščini. To je eden najtežjih jezikov!" Naučila se je toliko, da je "ne bi mogli prodati", a kot pravi, je napak še vedno veliko. "Največ težav mi povzroča slovnica, a me tašča ves čas tolaži, 'saj bo'."

"Ko govorim v slovenščini in se opravičujem, da ne govorim dobro, se večina Slovencev odzove, da govorim dobro, čeprav še nisem niti začela govoriti. Pogosto tudi ne opozarjajo na napake, a bi si želela, da bi me, saj bi se tako kaj naučila. Vidim pa na njihovih obrazih, da bi se moji polomljeni slovenščini najraje smejali. Mislim, da me ne želijo užaliti, poleg tega so zelo navdušeni, ko tujca slišijo spregovoriti slovensko."

Slovenija je "košček nebes na Zemlji"

Shani Slovenijo opisuje kot "košček nebes na Zemlji", po njenih besedah je nemogoče, da se vanjo ne bi zaljubil. "Preprosto ni dovolj besed, s katerimi bi jo lahko opisala. Je lepa, osupljiva, svobodna … Tu je res zelo lepo."

Lepote pa ne občuti le v naravi, temveč predvsem v svobodi, ki jo tu čuti. "Tu ni omejitev, greš lahko, kamorkoli si želiš. V Južni Afriki ni tega, tam je veliko kriminala, ponoči ne moreš ven, ne moreš se sprehajati, kjerkoli si želiš," razlaga Shani in pravi, da je življenje tam zato veliko bolj stresno.

Najljubši kotiček Slovenije …
"… je Kranjska Gora, Bohinj, Bovec, ta regija. Voda, drevesa, gore, zrak … Tam je posebna svežina, ki jo lahko vdihneš. Tako mirno je, kot v pravljici, pravzaprav je neopisljivo. Lahko narediš milijon fotografij in napišeš celo knjigo o tej regiji, a če je ne doživiš sam, ne moreš vedeti, kako je. Ni besed, s katerimi bi lahko opisala občutke te lepote."

V Južni Afriki se uporablja enajst jezikov, a uradna sta le angleščina in afrikanščina. Foto: Osebni arhiv Kako ima lahko tako majhna država tako zapleteno birokracijo?!?

Shani v Sloveniji vidi dve slabosti – zdravstveni sistem ter neverjetno zapleteno upravno ureditev in birokracijo. "Ne morem verjeti, kako ima lahko tako majhna država s tako malo prebivalci tako katastrofalno birokracijo!"

Odkar se je priselila v Slovenijo, urejanju dokumentacije ni konca. Veliko zapletov je bilo tudi pri urejanju državljanstva, ki ga je morala kljub poroki s Slovencem vsakoletno obnavljati, stalnega je dobila šele ob rojstvu sina.

Zapleten sistem, v katerem so dokumenti in pravila pomembnejši od bolnika, so po njenem mnenju tudi velika ovira za izboljšanje zdravstvenega sistema. 

"Ko sem med nosečnostjo imela občutek, da je nekaj narobe, mi je mož dejal, da moram najprej do osebnega zdravnika in da me šele ta lahko napoti do specialista oziroma v bolnišnico. To se mi ne zdi razumno. Če misliš, da je nujno, bi moral biti tudi tako obravnavan."

Nelogične se ji zdijo tudi nerazumno dolge čakalne dobe, saj se ti, medtem ko čakaš na specialista, bolezen lahko že tako poslabša, da ni več pomoči. V Južni Afriki so zdravniki veliko bolj dostopni, vendar je za to treba mesečno odšteti okoli sto evrov.

Shani si je v Sloveniji ustvarila družino in pravi, da bodo tu tudi ostali. Foto: Osebni arhiv
"Moja družina je v Sloveniji pognala korenine"

Shani je v svoji domovini poučevala umetnost, v Sloveniji pa je s svojim znanjem angleščine veliko lažje dobila delo učiteljice svojega maternega jezika. Poučevala je po različnih šolah po Sloveniji, za eno leto pa je odšla poučevat celo v Turčijo.

Trenutno je doma na porodniškem dopustu in, kot pravi, bo s svojim sinom doma ostala kar tri leta, čeprav je bil povsem presenečena že nad enoletnim plačanim porodniškim dopustom. Ženske v Južni Afriki imajo namreč po rojstvu svojega otroka plačane zgolj tri mesece dopusta.

Shani z družino ostaja v Sloveniji, saj je z njo "tu pognala korenine". In čeprav je bila sprememba ob selitvi iz večmilijonskega mesta v malo vasico zelo stresna in naporna, bi to naredila še enkrat, saj je bilo več kot vredno.