Petek, 7. 6. 2024, 18.19
5 mesecev, 2 tedna
Javnomnenjski anketi: Stranki SDS podpora padla, Gibanju Svoboda narasla
Zadnji javnomnenjski raziskavi Mediana za časnik Delo in Ninamedia za Dnevnik pred sobotnim volilnim molkom nakazujeta na majhno razliko v rezultatu SDS in Gibanja Svoboda na nedeljskih evropskih volitvah. Glede na obe anketi je podpora stranki SDS padla, Gibanju Svoboda na drugi strani pa narasla.
Zadnja javnomnenjska raziskava Mediane pred sobotnim volilnim molkom nakazuje na majhno razliko v rezultatu SDS in Gibanja Svoboda na nedeljskih evropskih volitvah. Po anketi inštituta za raziskave trga in medijev za časnik Delo bi vsaka stranka dobila tri evropske poslance, po en mandat pa se obeta SD, NSi in Vesni.
Do zdaj so ankete kazale, da bo SDS prepričljiva zmagovalka volitev s tremi ali štirimi evropskimi poslanci, ki ji je v tokratni anketi podpora padla, nasprotno pa se je zgodilo pri stranki Gibanje Svoboda. Prejšnje dni je zaznamovalo dogajanje, povezano s priznanjem Palestine, ki jo je poskušala SDS z različnimi manevri preprečiti. Na drugi strani sta Gibanje Svoboda in njen predsednik, premier Robert Golob, delovala zelo aktivno, piše Delo.
Po zadnji anketi Dela bi na volitvah z 20,5 odstotka glasov zmagala SDS (konec maja 22,4 odstotka), Gibanje Svoboda pa bi prejela 18,4 odstotka (konec maja 16,5 odstotka). Sledijo NSi s 7,8 odstotka (konec maja 5,6 odstotka), Vesna s 7,7 odstotka (konec maja deset odstotkov) in SD s 6,5 odstotka podpore (konec maja 8,3 odstotka). Sledijo stranke SLS (šest odstotkov), Levica (4,4 odstotka), Resni.ca (3,9 odstotka), Desus in Dobra država (1,9 odstotka), Zeleni Slovenija (1,5 odstotka) in Nič od tega (1,5).
Slaba petina vprašanih je sicer še neopredeljena, volilna udeležba bi lahko bila rekordna in bi lahko dosegla kar 43 odstotkov, kaže anketa. 9,3 odstotka vprašanih ne ve, koga bi izbrali, 5,8 odstotka bi jih volilo koga drugega, 2,8 odstotka se volitev ne bi udeležilo, dva odstotka pa jih ni želelo odgovoriti.
Na posvetovalnih referendumih, ki bodo v nedeljo hkrati z volitvami, naj bi glede na izide ankete prevladal odgovor da, pri referendumu o gojenju in uporabi konoplje za osebno rabo pa je nemogoče napovedati, na katero stran se bo nagnila tehtnica, ugotavlja Mediana.
57,7 odstotka anketiranih je za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, 32,1 odstotka jih je proti, približno desetina pa o tem bodisi nima mnenja bodisi ne želi odgovoriti. Če upoštevamo samo opredeljene, se delež podpornikov zviša na 64 odstotkov, nasprotnikov pa na 36 odstotkov.
64,3 odstotka sodelujočih v raziskavi je za to, da se za volitve poslancev v državni zbor uvede preferenčni glas, ki bi zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca, 19,6 odstotka proti, 16 odstotkov jih pravi, da ne ve ali ne želi odgovoriti. Med opredeljenimi jih 77 odstotkov namerava obkrožiti za in 23 proti.
Velika večina vprašanih je za, da Slovenija dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene – tako se jih je izreklo 70,1 odstotka, 22,8 odstotka jih temu nasprotuje, neodločenih pa je sedem odstotkov. Pri drugem vprašanju iz tega sklopa – ali ste za, da Republika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo – pa sta deleža pritrdilnih in nikalnih odgovorov enaka (45,7 odstotka). Devet odstotkov vprašanih nima mnenja.
Anketo je za Delo med 3. in 5. junijem opravil Inštitut Mediana na vzorcu 734 vprašanih.
Anketa Dnevnika: SDS, Svoboda, Vesna in SD zelo verjetno v Evropskem parlamentu
Zelo verjetno je, da bodo v Evropski parlament izvoljeni kandidati SDS, Svoboda, Vesna in SD, blizu pridobitvi vsaj enega poslanskega mandata je NSi, morda pa bi lahko to stranko izpodrinila SLS, pa kaže zadnja javnomnenjska anketa, ki jo je za Dnevnik izvedla agencija Ninamedia. Negotov ostaja izid referenduma o osebni rabi konoplje.
Stranko SDS z nosilko liste Romano Tomc (SDS/EPP) bi volilo 25,1 opredeljenih, prejšnji teden bi zanjo glasovalo 29 odstotkov vprašanih. Gibanje Svoboda z nosilko Ireno Jovevo (Svoboda/Renew) bi obkrožilo 19,5 opredeljenih, prejšnji teden pa 21,3 odstotka.
Podpora je med opredeljenimi anketiranci glede na prejšnjo anketo za 1,6 odstotne točke zrasla stranki Vesna s kočevskim županom Vladimirjem Prebiličem na čelu. Namero, da glasuje zanjo, je izrazilo 13,1 odstotka opredeljenih anketirancev.
Četrta najmočnejša stranka bi bila SD, za katero bi glasovalo 10,3 odstotka anketirancev, podpora pa se ji je glede na prejšnjo anketo okrepila za eno odstotno točko. Sledi ji stranka NSi s 6,8-odstotnim deležem med opredeljenimi in ji je podpora glede na prejšnjo anketo upadla za 0,2 odstotne točke. Tesno za NSi je stranka SLS, za katero bi glasovalo 6,4 odstotka vprašanih, podpora pa se ji je znižala za 0,4 odstotne točke.
Sodeč po javnomnenjski anketi, ostale stranke, ki kandidirajo na evropskih volitvah, nimajo realnih možnosti za osvojitev mandata. Še najbolj, za dve odstotni točki, je napredovala Resnica Zorana Stevanovića s 5,4-odstotnim deležem, Levica pa stagnira pri 4,8 odstotka. Najmanj obetaven je položaj Zelenih Slovenije s Klemnom Grošljem (Renew) na čelu z 2,1 odstotka, prav toliko anketa napoveduje listi Nič od tega z nosilko Violeto Tomič.
Dnevnik je z napovedmi, kako se bo devet poslanskih mandatov razdelilo med vodilne stranke, previden. Na to bo odločilno vplivala tudi volilna udeležba. Ob predpostavki, da bo volilna udeležba 35-odstotna, bi SDS lahko pripadli trije mandati, Gibanju Svoboda dva, Vesni dva ter SD in NSi po en mandat.
Pri referendumskih vprašanjih ostaja negotov izid posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Za se je opredelilo 48,6 odstotka vprašanih, proti je 43,2 odstotka. Za gojenje in predelovanje konoplje za medicinske namene na ozemlju Slovenije bi glasovalo 73,4 odstotka vprašanih, proti bi bilo 21,4 odstotka vprašanih.
Zakonsko ureditev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bi podprlo 56,2 odstotka vprašanih, 33,8 odstotka jih temu nasprotuje. Uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah bi podprlo 75,6 odstotka vprašanih. Proti jih je 14,1 odstotka, neopredeljenih ali brez odgovora pa je bilo 10,2 odstotka vprašanih.
Javnomnenjsko anketo je agencija Ninamedia izvedla med 3. in 6. junijem v kombinaciji telefonskega in spletnega anketiranja. Opravili so tisoč anket med anketiranci, ki so napovedali, da se bodo verjetno ali zagotovo udeležili volitev ali pa tega še ne vedo.