Janša: S sprejetjem reforme trga dela načrt 100-odstotno uresničen

Premier v odhajanju Janez Janša se na potrditev reforme odzval na družabnem omrežju Twitter. "Politika je v teh težkih časih pri sprejemanju reforme trga dela pokazala, da premore zrelost," je po sprejetju reforme v državnem zboru dejal minister za delo Andrej Vizjak. "Visoka stopnja podpore pri reformi trga dela je dobra popotnica, da spremembe, ki smo jih sprejeli, zaživijo tudi v praksi." S temi besedami je minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pospremil dopoldansko sprejetje obeh zakonov, ki sestavljata reformo trga dela, v državnem zboru, ob tem pa izrazil zadovoljstvo, da sta bila zakona sprejeta "z ustavno večino". Kot je dejal, je zelo pomembno, koliko bodo socialni partnerji zakona sprejeli za svoja in kakšna sodna praksa se bo oblikovala v zvezi s tem. Segmentacija in fleksibilnost sta cilja, ki so jim v pogajanjih sledili zaradi bistveno lažjega in cenejšega prilaganja delovne sile potrebam delodajalca, je dejal Vizjak in poudaril, da so za mnenje prosili tudi stroko, vrhovnega sodnika Ivana Robnika. Po Vizjakovih besedah sta najpomembnejši pridobitvi reforme trga dela rahljanje postopkov zaposlovanja in odpuščanja ter omejevanje zaposlovanja za določen čas. To bo po njegovih besedah prineslo več zaposlovanja za nedoločen čas. Trditve, da ZDR ni bil usklajen s sindikati, je Vizjak zavrnil, nasprotovanje s strani dela delodajalcev pa pripisal "nerealnim pričakovanjem". V odzivu na navedbe, da obrtno-podjetniška zbornica sporazuma ni podpisala in da se na delodajalski strani že pojavljajo zahteve, da se pogovori o reformi čim prej spet odprejo, je Vizjak dejal, da v okviru pogajanj nobena od strani ni podpisala sporazuma, podobno kot ga ni pri sprejemanju pokojninske reforme. O nekaterih stvareh se morajo dogovoriti delodajalci in sindikati Po njegovih besedah so vprašanja odpravnin in odpovednih rokov manj pomembna od same reforme. Ob tem je Vizjak kot primer omenil zahteve po zmanjšanju stroškov dela – zlasti vprašanje odmora za malico in dodatka za delovno dobo –, ki so jih izražali predstavniki malih delodajalcev, ter izrazil prepričanje, da vprašanje odmora za malico nima vpliva na fleksibilnost trga dela, če hkrati ni govora tudi o plačni politiki.

"Stvar plač, dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom je stvar bipartitnega dogovora med sindikati in delodajalci. Ta pričakovanja malih delodajalcev smo želeli preseliti na bipartitno raven. Težko lahko pričakujejo, da bosta vlada ali državni zbor presegla nekaj, o čemer se na bipartitni ravni niso sami sposobni dogovoriti," je pojasnil Vizjak in dodal, da je težava malih delodajalcev tudi njihova konkurenčnost, ki pa ni povezana z vštevanjem odmora v delovni čas.

V ospredju po novem vsebina, ne več forma Vizjak je ponovil že večkrat poudarjeno, da bo po novem v ospredju vsebina, ne pa forma, kot je v zdaj veljavni zakonodaji. "Imeli smo nemogoče situacije, ko so delodajalci izgubljali tožbe na sodiščih zaradi procesnih napak, ne pa zaradi vsebine. Ta točka je zelo povezana z interesi delodajalcev," je pojasnil Vizjak.

Konec zlorab pri veriženju pogodb Vizjak je naštel še nekaj drugih, po njegovih besedah bistvenih sprememb, ki jih prinaša nova zakonodaja. Na primer preprečevanje možnosti veriženja pogodb za določen čas, ki se je po zdajšnji zakonodaji prekinilo, takoj ko se je malenkostno spremenila narava dela, zato so se dogajale zlorabe. Izpostavil je tudi omejitev kvot pri agencijskem delu, ki je po svoji naravi začasna oblika dela.

Vizjak je kot pomembno omenil tudi izboljšavo notranje fleksibilnosti, ki se kaže v tem, da lahko delodajalec delavca začasno razporedi na drugo primerno delovno mesto brez njegovega soglasja, ki je bilo potrebno do zdaj.

Vizjak vidi kot napredek tudi novo ureditev, ki spreminja dozdajšnjo prakso, da je treba kolikor se le da ščititi obstoječo zaposlitev. "Nesmiselno je ščititi delovno mesto pri delodajalcu, kjer ni perspektive, bistveno bolje je sprejeti ukrepe za novo delovno mesto," je pojasnil Vizjak. Tako se bo po novem delavec že pred začetkom teka odpovednega roka dolžan zglasiti na zavodu za zaposlovanje, da bi se zanj že pred iztekom odpovednega roka našlo novo delovno mesto.

Delali bodo lahko tudi upokojenci Vizjak kot pomembno spremembo poudarja tudi ureditev pri začasnem in občasnem delu upokojencev. "To bo marsikomu omogočilo legalno opravljanje dela, mu popravilo socialni položaj, lahko pa se bodo prenesli tudi izkušnje in določena specializirana znanja s starejših na mlajše," je pojasnil minister. Ob tem je pripomnil, da se sam sicer strinja s skeptiki, ki opozarjajo, da bi takšne oblike dela lahko postala alternativa običajnim zaposlitvam. "Tega si ne želimo, zato bomo čez eno leto analizirali ta ukrep, z izsledki seznanili Ekonomsko-socialni svet in ta instrument po potrebi spremenili," je dodal.

Reforma bo beležena v poročilu OECD Minister je še povedal, da so z reformo nekoliko pohiteli tudi zato, ker je v sredo v Parizu sestanek, na katerem bo Slovenija predstavila napredek pri reformi trga dela. "Zelo pomembno je povedati, da je reforma usklajena s socialnimi partnerji. Te ugotovitve bodo zapisane v poročilu OECD-ja, tega pa berejo tudi tisti, ki določajo bonitetne ocene Slovenije," je povedal Vizjak in dodal, da bo informacija pomembna tudi za investitorje in za sodelovanje med podjetji. Poudaril je, da je ravno pri reformi trga dela slovenska politika pokazala svojo zrelost, saj po njegovih besedah ni bi vložen niti en sam amandma, ki bi bil v nasprotju z dogovorom s socialnimi partnerji.

Prihodnjega ministra čakajo pomembne naloge Vizjak je še povedal, da po njegovem odhodu ministrstvo čaka še nekaj zelo pomembnih nalog. Omenil je ureditev položaja oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo z osebno asistenco, pri katerem bo prav tako treba iskati kompromis oziroma minimalen dogovor s partnerji v dogovarjanju. Na delovni mizi je tudi Zpiz-2, ki so ga na ministrstvu obljubili socialnim partnerjem, in v katerega bo treba vključiti nekatere spremembe, za katere se je naknadno pokazalo, da so potrebne, je dejal minister. Zdajšnja vlada bo po njegovih besedah v proceduro verjetno poslala tudi zakon o štipendiranju, pri katerem so, tako Vizjak, s predstavniki študentske organizacije zelo blizu kompromisu.

Reforma sprejeta brez glasu proti, povsem zadovoljen nihče Reformo trga dela, v okviru katere sta zakon o delovnih razmerjih in novela zakona o urejanju trga dela, je državni zbor sprejel danes. Njena glavna cilja sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela.

Reforma tako omejuje sklepanje pogodb za določen čas in agencijsko delo ter uvaja minimalno zaščito za ekonomsko odvisne delavce. Sistem denarnih nadomestil za brezposelne ostaja enak, hkrati pa reforma prinaša več ukrepov za zaščito brezposelnih. Reforma trga dela tudi krepi notranjo prožnost, poenostavlja postopke zaposlovanja in odpuščanja ter uvaja začasna dela za upokojence. Odpravnine bodo po novem nižje, odpovedni roki pa krajši. Plačan odmor za malico in dodatek na delovno dobo ostajata.

Minister Vizjak je po koncu pogajanj dejal, da je reforma usklajena v najvišji mogoči meri in da kategoričnega nasprotovanja ni v povezavi z nobenim ključnim vprašanjem. Kljub temu pa socialni partnerji s spremembami niso povsem zadovoljni, pripombe je mogoče slišati z obeh strani, tako delodajalske kot sindikalne. Poslanci so sicer reformo sprejeli brez glasu proti, kot so napovedovali v primeru, če bo ta usklajena s socialnimi partnerji. Reforma bo začela veljati 30 dni po objavi v uradnem listu.