Odločitev vrhovnega sodišča, da prekine izvrševanje zaporne kazni Binetu Kordežu, ne prejudicira končne odločitve glede zahteve za varstvo zakonitosti.
Je pa skladno z zakonom vrhovnemu sodišču naložena, ko obstaja velika verjetnost, da bi lahko obsojenemu z zahtevo uspelo, je danes v Ljubljani povedal predstavnik sodišča Gregor Strojin.
"Za končno, celovito odločitev bo treba počakati"
"Za končno, celovito odločitev bo treba počakati. Zanjo morajo biti izpolnjeni še določeni formalni pogoji, med njimi odgovori tožilstva na dopolnitev zahtev za varstvo zakonitosti," je v izjavi medijem dejal vodja službe za odnose z javnostmi na sodišču Strojin.
Sodišče predvideva, da bi lahko končno odločitev sprejelo v roku prihodnjega meseca, je dodal Strojin.
Tožilstvo bo odgovor pripravilo v okviru 15-dnevnega roka
Na vrhovnem državnem tožilstvu so povedali, da jih je vrhovno sodišče glede odgovora na dopolnitvi zahtev za varstvo zakonitosti soobsojenih nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza obvestilo v ponedeljek in da bodo odgovor pripravili v okviru 15-dnevnega roka, ki ga je določilo sodišče.
Vrhovno sodišče je o prekinitvi prestajanja kazni odločilo v sredo in Kordež je še isti dan odšel iz zapora na Dobu. Zaradi zlorabe položaja v času vodenja Merkurja je bil obsojen na šest let in pet mesecev zapora, kazen pa je začel prestajati 26. julija lani.
Menijo, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje
Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti presoja morebitne kršitve zakona, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi. Kot je za STA povedal Kordežev zagovornik Janez Hočevar, so uveljavljali kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj menijo, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero lahko pravnomočno sodbo spremeni. Lahko tudi delno ali v celoti razveljavi sodbo bodisi prvostopenjskega bodisi višjega sodišča ali pa zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu ali višjemu sodišču, lahko pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
2
