Ivek, dobrotnik z Negove, prijatelj malega človeka in nasprotnik komunizma

Ivan Kramberger, Ivek ali "dobrotnik z Negove" se je rodil v družini z enajstimi otroki. Leta 1963 je odšel v Nemčijo, kjer je razvil in patentiral posebne naprave za dializo. Mnogo aparatov je podaril bolnišnicam in bolnikom, sredstva, ki jih je pri tem zaslužil, pa delil med revne Slovence. Z družino je živel skromno, svoje avtomobile je sestavljal sam.

Kramberger se je vozil z repliko doma sestavljenega Bugattija. (foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Marjan Ciglič

Bil je ljudski človek, "posebnež", posvečal se je zlasti odrinjenim, revnim, malim ljudem. Javnost se ga spominja po legendarnih govorih na Prešernovem trgu, ki jih je imel v kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 1990. Takrat je prejel 18,5 odstotka glasov in napovedal, da se bo s svojo stranko potegoval za vstop v državni zbor.

"Kučana visoko spoštujem, on je velik človek. Če bom predsednik, mu bom naredil še večji spomenik, kot ga ima Kardelj, ker si ga zasluži. Volivce pa opozarjam, ne volite ga, ker je komunist. V ozadju so komunisti. To je nevarnost. Kramberger komunistov ne mara. On spoštuje Cerkev, vero, Boga, komunisti pa tega ne spoštujejo. Samo to je razlika," je Kramberger izjavil v intervjuju za Val202.

Njegova zvesta spremljevalka je bila opica Ančka, ki so jo ubili neznanci. Po tem dejanju se je Kramberger spraševal, kdo bo naslednji. Kljub temu pa je napovedal zmago na naslednjih volitvah.

7. junija 1992 je bil na enem svojih običajnih obiskov malih ljudi, tokrat v Jurovskem Dolu. Med nagovorom so ga ustrelili, okoliščine pa so ostale do danes nepojasnjene. V javnosti so se pojavljali glasovi o politično motiviranem in skrbno načrtovanem atentatu.

Pogosto je nagovarjal množice na Prešernovem trgu. (foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Marjan Ciglič

Smrt do danes nepojasnjena

Ustrelil naj bi ga lovec, domačin Peter Rotar, z razdalje 63 metrov, čeprav so mu v krvi po uradnih podatkih namerili 2,5 promila alkohola, po neuradnih pa še veliko več. Dejanje je takoj priznal, pozneje pa zanikal. V zaporu je preživel devet let.

"Stvari so se mi zdele že takrat čudne. Jaz in kriminalist Markovič sva v sosednjem objektu opravljala hišno preiskavo. Objekt je bil zaklenjen, lastnik je bil na morju. Če se prav spomnim, smo na silo odprli vrata in opravili hišno preiskavo. V prvem nadstropju smo našli k oknu prislonjen stol, na njem pa odtis vojaškega škornja. Strelska linija na kraj dejanja je bila čista," pripoveduje Franc Kangler, ki je pri preiskavi sodeloval kot kriminalist.

"To smo fotografirali, stol razstavili, zavarovali v skladu s kriminalistično tehniko, dali v polivinilno vrečko in poslali naprej. Po mojih informacijah se je ravno ta odtis na poti na policijsko postajo Lenart izgubil. Takšnega odtisa pri pregledu Rotarjevih čevljev nismo našli. Nikoli nihče ni ugotavljal, kako je ta odtis prišel v tisto hišo, kdo je tja hodil," pravi Kangler. Forenzik in sodni izvedenec Janez Golja je že pred leti dejal, da je stol pristavil on in da je bila sled njegova, Kangler pa odgovarja, da je to čudno, saj bi Golja moral povedati, kako je v prostor sploh prišel, če je bilo vse zaklenjeno.

Opica Ančka je bila njegova stalna spremljevalka, dokler je neznanci niso umorili. (foto: Marjan Ciglič, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Marjan Ciglič

Najkrajši sodni postopek v državi

"Pozneje sem slišal – ali to drži, ne vem – da mariborski patolog ni smel delati obdukcije, ampak da je moral priti patolog iz Ljubljane. Da truplo ni bilo rentgensko slikano, če je kakšen kos krogle odletel in se nahajal v truplu. To odpira različna vprašanja," pravi Kangler. "Ne trdim, da ga je ustrelil kdo drug, po občutku pa lahko trdim, da je pri tem sodeloval še nekdo."

"Zanimivo pa je, da je to bil najkrajši sodni postopek v naši državi," izpostavlja nekdanji kriminalist. "Trajal je manj kot mesec dni, kar je nenormalno in ne vem, ali je to sploh mogoče."

"Nimam preganjavic, ampak stara Udba ima še danes povsod prste zraven," pravi Kangler. Trdi, da slovenska sodišča tudi v aktualnih postopkih bežijo od materialne resnice.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.