Hojs ne bo razveljavil preimenovanja vojašnice

Hojs, ki takšnega poziva ni dolžan upoštevati, pa je že napovedal, da tega ne bo storil. Za sklep, naj Hojs razveljavi odredbo o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana Staneta v Vojašnico Edvarda Peperka ter po tem padlem pripadniku Teritorialne obrambe poimenuje katero drugo vojašnico, je glasovalo sedem, proti pa pet članov odbora. Za so glasovali v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS, nasprotovali pa v SDS in NSi. Hkrati je večina članov odbora ministrstvo za obrambo pozvala, naj pri pripravi novega zakona o obrambi predlaga tudi ustrezne rešitve glede imenovanja vojašnic, ki bodo imele širše soglasje.

Veber: Prišlo je do nepotrebnega preimenovanja Razpravo o preimenovanju vojašnic so zahtevali poslanci SD. Kot je pojasnil vodja poslanske skupine Janko Veber, izražajo spoštovanje padlim med osamosvojitveno vojno, a menijo, da je v primeru vojašnice Franca Rozmana Staneta prišlo do nepotrebnega preimenovanja, saj Rozman Stane simbolizira oborožen odpor v drugi svetovni vojni. Veber ob tem opozarja, da želja po samostojni državi sega tudi v čas druge svetovne vojne, ter poudarja, da "moramo imeti pred očmi vsa dejstva, ki so pripeljala do tega, da imamo danes samostojno državo". Če v drugi svetovni vojni ne bi zmagala zavezniška stran, bi namreč imela danes Slovenija povsem drugo podobo.

V SD so zato predlagali sklep, s katerim bi obrambnega ministra pozvali, naj preimenovanje Vojašnice Franca Rozmana Staneta razveljavi in po Edvardu Peperku, po katerem jo je poimenoval, poimenuje neko drugo vojašnico, ki nosi krajevno ime.

Hojs: Sprememba odločitve bi bila nekorektna do padlega teritorialca Takšnemu sklepu je nasprotoval minister Hojs, ki je še pred odločanjem poslancev napovedal, da ga ne bo upošteval, saj bi bilo to skrajno neprimerno in nekorektno do svojcev padlega teritorialca. Poimenovanje vojašnic je sicer v pristojnosti obrambnega ministra, ki zato ni dolžan upoštevati poziva parlamentarnega odbora. Hojs sicer, kot je dejal, ni pričakoval, da bo preimenovanje lahko vzbudilo takšne reakcije. Poudarja, da visoko ceni prispevek borcev NOB, a "za mene je jasno, kdaj je nastala slovenska država". Poleg tega pa se po Francu Rozmanu Stanetu v Sloveniji imenuje cela kopica objektov, po padlih teritorialcih pa ne.

Pojasnil je, da njegova odločitev o preimenovanju vojašnic ni bila povezana z dogajanjem okoli državne proslave, pač pa se mu je praznik zdel primeren dan, da se na simboličen način spomnimo na padle teritorialce. Po njegovih besedah je vojašnice preimenoval po "lokacijskem principu", torej je preimenoval tiste, v bližini katerih so padli pripadniki TO.

Ministra podpirajo samo v SDS in NSi Ministru so pritrdil v koalicijskih SDS in NSi, medtem ko so se v opozicijskih PS in SD ter koalicijskih Državljanski listi, SLS in DeSUS strinjali predlogom, da Hojsa pozovejo k razveljavitvi preimenovanja. V razpravi so sicer drug drugemu očitali odpiranje ideoloških tem.

Tonin: Prav je, da se obeleži tudi padle v vojni za Slovenijo Poslanec SDS Robert Hrovat je denimo takšno odločitev obrambnega ministra pričakoval že dlje časa, saj je "država Slovenija nastala le enkrat". Opozoril je, da je obeležij Franca Rozmana Staneta veliko, obeležja Edvada Poperka pa nobenega. Matej Tonin (NSi) pa meni, da je današnja seja popolnoma nepotrebna in se zlorablja za ideološko obračunavanje. Ob številnih obeležjih borcem NOB je prav, da se obeleži tudi padle v vojni za Slovenijo, pravi Tonin, ki opozarja, da "nehajmo slikati zgodovino črno-belo".

V Pozitivni Sloveniji po drugi strani opozarjajo, da je ravno Hojs s svojo odločitvijo sprožil ideološke razprave. Kot je dejala Melita Župevc, jih je s tem prisilil, da izbirajo med "junaki in junaki", med "zgodovino in zgodovino". Poslanka dodaja, da pri sedanji vladi ne verjame več v naključja. Poslanka Državljanske liste Saša Kos pa ne razume, da Hojs primerja desetdnevno vojno za Slovenijo z drugo svetovno vojno. Če ne bi bilo partizanske vojske, tudi Slovencev ne bi bilo, je dodala.

"Očitno si pred letom 1991 nihče ni prizadeval niti izgubil življenja za domovino" Iz Državljanske liste so sicer že pred sejo odbora sporočili, da "ostro nasprotujejo preimenovanju vojašnice Franca Rozmana Staneta, ki to ime s ponosom nosi že od osvoboditve Ljubljane - mesta heroja dalje". "Franc Rozman Stane po mnenju predlagateljev očitno ni padel za samostojno Slovenijo in njegov prispevek ni pomemben. Očitno si pred letom 1991 nihče ni prizadeval niti izgubil življenja za domovino," so zapisali v stranki. Kot poudarjajo, si je slovenski narod stoletja prizadeval ravno za to - "obstati, preživeti in izbojevati neodvisnost".

Opec: Znova se odpirajo ideološke razprave Jasmina Opec (SLS) pa se sicer strinja, da je treba obeležiti spomin na padle v vojni za Slovenijo, obžaluje pa, da se znova odpirajo ideološke razprave. Kot pravi, je odločitev ministra prišla ob napačnem času in "vzbuja občutke, ki razdvajajo". Tudi Franc Jurša (DeSUS) bi si želel, da ne bi odpirali tem iz polpretekle zgodovine, saj to državi ni v korist. A po njegovih besedah se ni dalo zaobiti tega vprašanja. Poslanec še dodaja, da ne bi bilo toliko polemik, če se preimenovanje ne bi zgodilo ob sporni državni proslavi. Jurša sicer ne verjame, da ni "še kdo sodeloval pri tej odločitvi".