nepremičnine
Petek, 14. 4. 2017, 11.13
7 let, 1 mesec
Prebivalci Rožne doline: Janković nam slabša kakovost bivanja in znižuje cene #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,35
8
V imenu Olepševalnega društva Rožna dolina ter Civilne iniciative za Rožno dolino je Živa Vidmar ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću predala podpise peticije, s katero zahtevajo takojšnjo spremembo občinskega prostorskega načrta za to območje. 1.420 podpisnikov je prepričanih, da sprejeti urbanistični pogoji vodijo v degradacijo Rožne doline.
Podpisniki se ne strinjajo z veljavnimi urbanističnimi pogoji, ki za večji del Rožne doline dovoljuje gradnjo večstanovanjskih 14 metrov visokih tako imenovanih vila blokovskih objektov in 70-odstotno pozidavo zemljišč. Tovrstna gradnja po njihovih besedah poslabšuje kakovost bivanja v Rožni dolini in zmanjšuje vrednost obstoječih nepremičnin.
"Novonastali tri- ali večnadstropni objekti so problematični tako z vidika neskladnosti gradnje, prometne ureditve kot tudi zaradi drastičnega zmanjševanja zelenih površin, ki so bile značilne za območje Rožne doline. Mestna občina Ljubljana je prav tako za namene zasebne večstanovanjske gradnje prodala še zadnje in edino preostalo zeleno območje v Rožni dolini, to je Habjanov bajer," opozarjajo.
Prebivalci Rožne doline zato zahtevajo takojšnjo spremembo občinskega prostorskega načrta za to območje, ki bo izrecno zahteval omejitev gradnje v Rožni dolini do višine 11 metrov in zgolj 40-odstotno pozidavo zemljišča, ter takojšnjo prepoved gradnje večstanovanjskih blokovskih objektov.
"Infrastruktura se ne gradi. Nimamo šole, imamo pa eno trgovino za sedem tisoč prebivalcev in tri tisoč študentov v študentskih domovih," pravi Živa Vidmar, predstavnica Olepševalnega društva Rožna dolina.
Kapital je prinesel visoke zgradbe
"Rožna dolina je staro delavsko naselje, v katerem ni bilo visokih stavb, s kapitalom pa zdaj prihajajo sem visoke stavbe in bloki," opozarja Živa Vidmar, predstavnica Olepševalnega društva Rožna dolina, nekdanja urednica, sicer pa hči Josipa Vidmarja, književnika in ustanovitelja Protiimerialistične fronte, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto.
"Infrastruktura se ne gradi. Nimamo šole, imamo pa eno trgovino za sedem tisoč prebivalcev in tri tisoč študentov v študentskih domovih. Načrtuje se tudi široka tranzitna cesta, kar je za nas nesprejemljivo, ker bo razdelila Rožno doino in jo potisnila v izolacijo," je še zatrdila.
8